Franja

žup|a¹ ženski spol (-e …) volkstümlich für: die Suppe; figurativno (gosta megla) die Suppe

žup|a² ženski spol (-e …) die Suppanei

žúpa ž
1. župa, nekdaj teritorialna in upravna enota plemena pri Slovanih, razen Rusov
2. župnija: župa sv. Mandaljene
3. župa: sokolska župa
4. prisoje: prisoje ili župa je mjesto prema suncu

žúpa parish; district

žúpa commune ženski spol , canton moški spol , district moški spol

žúpa¹ (-e) f

1. hist. circoscrizione, zupanato

2. nekdaj federazione

3. star. (župnija) parrocchia

žúpa² (-e) f gastr. pog. (juha) brodo, zuppa:
ta ni po župi priplaval è un dritto

žúpa ž
1. župa, kraj, plemenska oblast: staroslovanska župa
2. župa, organizaciona jedinica: sokolska župa

žúpa ž (nj. Suppe) razg. juha, supa

žúpa distrito m ; cantón m ; comarca f

duhovníja ž
1. župi podređena jedinica vjernika (ver-) sa stalnim duhovnikom
2. župa

Supp, die, Suppanei, die, historische Bedeutung, Geschichte župa

Suppe, die, (-, -n) juha; figurativ (Nebel) gosta megla, župa; figurativ (Schweiß) znoj; (sich) eine Suppe einbrocken figurativ zakuhati/skuhati si (kaj); die Suppe auslöffeln figurativ pojesti kašo; jemandem die Suppe versalzen pokvariti (komu) veselje; ein Haar in der Suppe finden najti napako; in die Suppe spucken figurativ pokvariti/skaziti veselje; in die Suppe fallen figurativ priti na obisk sredi kosila; das macht die Suppe auch nicht fett tudi to ne bo popravilo stvari

tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.

župníja ž župa, parohija

fára ž (nj. Pfane)
1. crkvena župa, kod pravoslavnih parohija, nurija
2. ljudi iz župe, župljani: vsa fara se je zbrala
3. sjedište župe: iti k -i; fant od -e
kršan momak, momak od oka

žúpica (-e) f gastr. pog. dem. od župa brodino, zuppetta