Franja

žúgniti bouger, faire un mouvement

ne žugniti ne pas bouger (ali broncher, sourciller, familiarno ciller)
ne žugniti besedice se taire, se tenir coi, ne dire (ali ne souffler, familiarno ne piper) mot, ne pas se permettre le moindre mot

žúgniti (-em) perf. glej žugati | žugniti

žúgniti -em pisnuti: tudi besedice ni žugnil

muttiō (mūtio) -īre (-īvī) -ītum (mu; prim. mussō, mūgiō) črhniti, pisniti, žugniti, ziniti, čmrkniti, (za)momljati, (za)šušljati, (za)brundati, (za)(š)čebljati: Luc., Pers., palam muttire plebeio piaculum est Enn. fr., etiam mutis? Pl., intus cave muttire quemquam siveris Pl., muttito modo Pl., nihil muttire audeo Ter., neque opus est; adeo muttito Ter., nescio quid nunc taces nec muttis Petr.; tudi = loqui po mutti P. F.; o psih bevskniti (bevskati), (za)renčati: apud omnes filios Israel non muttiet canis Vulg.

zȕcnuti -nēm ekspr. žugniti, črhniti, šepniti: ako ikom zucneš za ovo noćas, propali smo; nikom nije ni riječi zucnula o svome slatkom doživljaju

žȕgnuti -nēm dial. žugniti, črhniti: niko ni da žugne

mū, interj. (za zaznamovanje najmanjših slišnih glasov; prim. gr. μῦ, μύ [vzklik bolesti], lat. mūgīre, mussāre, muttīre, mūtus)

1. „muk“, „pis“, „mu“, (za zaznamovanje najmanjšega glasu): mu dicere Enn. ap. Varr. reči „mu“, mukniti, mu facere Luc. fr. črhniti, pisniti, žugniti, golkniti.

2. hu! (kot glas tarnajočega): mu! perii hercle Pl.

mutmut, n indecl. (prim. mū) „muk“, „pis“, „mu“: m. facere non audet Ap. fr. črhniti, pisniti, žugniti, golkniti.