Franja

žívijo glej živio

žívijo medm. salut

pokopani živijo dlje frazem
(pregovor) ▸ sokáig él, kinek halálhírét költik

živijo! salü!, Grüß Gott!, Servus!; (vzklik) der Hochruf

salutáre -ări

I. f pozdrav

II. interj. zdravo, živijo

ура živijo;
идти на ура naskočiti z bajoneti; brez priprave, lahkomiselno;

evviva

A) inter. živijo!, živel!, pozdravljen!:
evviva gli sposi! živela mladoporočenca!
evviva la modestia! iron. živela skromnost!

B) m invar. klic živijo:
mandare un evviva zaklicati živijo
gli entusiastici evviva della folla navdušeni klici množice

Hochruf, der, živijo!, živel!; mit Hochrufen z ovacijami

salü! živijo!

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

Servus! Živijo!

allegria f veselje, radost:
vivere in allegria živeti veselo, brezskrbno
fare allegria a qcn. radostno koga sprejeti
allegria! juhu!, živijo!

amerikanizirati glagol
(o prenosu ameriških značilnosti) ▸ amerikanizál, amerikanizálódik
Imamo fante, ki so ali pa še živijo v ZDA in so se amerikanizirali. ▸ Vannak olyan srácok, akik az USA-ban éltek vagy még mindig ott élnek, és amerikanizálódtak.
Z rock glasbo so amerikanizirali večji del sveta, ki bi bil brez ameriške kulture dolgočasen. ▸ A rockzene amerikanizálta a világ nagy részét, amely unalmas lenne az amerikai kultúra nélkül.

amō -āre -āvi -ātum

1. ljubiti (iz nagnjenja, strastno, naspr. odisse; diligere ljubiti iz spoštovanja, občudovanja, naspr. neglegere, spernare), rad imeti koga; o osebah: odi et amo Cat., ceteris odio est, ab his amatur Ci., Nicen uxorem vir amabat Ci., avus tuus amavit unice patriam (personificirano) Ci.; amare se ali se ipsum samega sebe ljubiti, biti vase zaljubljen, sebično misliti, biti sebičen: licet ipsi nos amemus Ci., nisi nosmet ipsos valde amabimus Ci., se ipsum amans Ci. sebičnež; amare inter se Pl., Ter., Ci. ep. med seboj se ljubiti.

2. s stvarnim obj. ljubiti = rad videti, ceniti, čislati, komu prijati, ugajati, všeč biti kaj, vnet, navdušen biti za kaj; rad kaj storiti, običajno kaj delati (v sl. tudi z nedovršnikom [ponavljalnikom] glagola, ki je v lat. odvisen od amare): litteras N., amat otia V., odit populus luxuriam, non amat profusas epulas Ci., ea, quae secundae res amant S. kar sreča rada vidi, kar sreči sledi, hoc amat H. za to je vnet (navdušen), quin teque et tua amares H., amat ianua limen H. so rada zaprta, non omnes eadem mirantur amantque H., hoc Arruntius amare coepit Sen. ph. ta izraz se je Arunciju priljubil, Nilus amet alveum suum Plin. iun. ostani v svoji strugi, lens amat solum tenue Plin. leči prija, amoenos colores amant oculi Aug.; z inf. ali ACI: hic ames dici pater H. daj se tu rad imenovati očeta, amat scripsisse ducentos versus H. posebno rad napiše, tecum vivere amem, tecum obeam libens H. bi rada (z veseljem) živela, umrla, amat claustra rumpere H., amant iacēre H. radi (= pogosto) ležijo = poležavajo, quae ira fieri amat S. kar jeza rada vidi, da se zgodi = kar jeza rada stori, quo pinus ingens albaque populus umbram hospitalem consociare amant H., aurum... perrumpere amat saxa H.; v pozni lat. brezos.: ut apud deum fieri amat Aus.

3. strastno, pohotno ljubiti, ljubimkati, zaljubljen biti: aliquem Kom., V. idr., aliquam misere Ter., aliquam amare coepisse perdite Ter. na smrt se zaljubiti v kako (deklico), ut ameris, amabilis esto O., si vis amari, ama Sen. ph., ut ameris, ama Mart., quod amo, amas, amat Pl. moja, tvoja, njegova ljubica; poseb. abs. ljubico (ljubice) imeti, dekle (dekleta) imeti, ljubezensko razmerje imeti, evfem. = slast(i) ljubezni uživati: meum gnatum rumor est amare Ter., amare a lenone Pl. ljubiti deklico, priskrbljeno od zvodnika, si puerilius his ratio esse evincet amare H., ibi primum insuevit exercitus... amare, potare S., qui ama(n)t Pl., Ter., V. zaljubljenec (zaljubljenci), ljubimec (ljubimci).

4. rekla pogovornega jezika:
a) si me amas, si quidquam me amas (kot vrivek v podporo kaki prošnji) če me (le količkaj) ljubiš, meni na ljubo: cave, si me amas Ter., adduc, si me amas, Marium Ci. ep., si quidquam me amas, hunc locum muni Ci. ep., si me amas, inquit, paullum hic ades H.
b) ita (sic) me dii (bene) ament ali amabunt Pl., Ter. tako naj mi bogovi pomagajo, Diespiter me sic amabit Pl. tako mi pomagaj Diespiter; elipt.: ita me Iuppiter (sc. amet ali amabit) Pl.; kot pozdrav: dii te ament Pl. bogovi naj ti pomagajo (naj te živijo).
c) amare aliquem de (in) aliquo, de (in) aliqua re ali s kavzalnim stavkom = dolžan (hvaležen, zahvalo dolžan) biti komu za koga, za kaj, zato, ker: ecquid nos amas de fidicina ictac? Ter., de raudusculo... multum te amo Ci. ep., in Atilii negotio te amari Ci. ep., te multum amamus, quod ea abs te diligenter... curata sunt Ci. ep.; tudi s samim acc. personae in abs.: bene facis; merito te amo Ter., ergo amo te Pl.; podobno: se amare in aliqua re sam s seboj zadovoljen biti zaradi česa: Tu ergo haec quomodo fers? Belle mehercule et in me valde amo Ci. ep.; tudi brez določila v abl.: credo... hunc me non amare (da ni zadovoljen z menoj), at ego me amavi (sem s seboj tembolj zadovoljen), quod mihi iam pridem usu non venit Ci. ep.; od tod (kot vrivek pri prošnjah, pozivih, vprašanjih) amabo ali amabo te (nikdar amabo vos) hvaležen (ti) bom = bodi tako dober ali prosim lepo: da mihi operam, amabo Pl., id, amabo, adiuta me Ter., fac, amabo Ter., amabo, quid ait? Ter., amabo te, advola Ci. ep., amabo, mea dulcis Ipsithilla,... iube ad te veniam Cat.; s finalnim stavkom: amabo te, ut illuc transeas Ter., amare ait te multum, ut... deferas Pl., amabo te,... ne... assignes Ci. ep. — Od tod

A. pt. pr.

I. kot adj.

1. act. amāns -antis, adv. amanter
a) ljubeč, ljubezniv, ljubezni poln, prijazen, dober komu, dobrohoten, naklonjen: frater carissimus atque amantissimus Ci., amantissima uxor T., amanter exspectare adventum alicuius Ci. ep., gravius de nobis querentur et amantius Ci., melius et amantius ille (fecit), qui gladium offerebat T., quocum... amantissime vixerat Ci.; večinoma z objektnim gen.: boni cives amantes patriae Ci. domoljubi, cruoris amans O., tui amantior quam temporis Ci. ep., fuit similitudinis quam pulchritudinis amantior Q. je bolj gledal na..., Metellus vir patriae amantissimus Ci. vnet domoljub, amantissimus rei publ. Ci., amantissimus quidam filii Val. Max. nadvse ljubeč (blag) oče, amantissima nostri natura Sen. ph. nam tako dobrotljiva (mati) narava.
b) met. (o stvareh, s katerimi se kaže ljubezen) ljubezniv, ljub, mil, prijazen: amantia verba O., amantissimis verbis utens Ci. ep., nomen amantius... maternum Ci.

2. superl. v pass. pomenu
a) o osebah srčno ljubljen (prijatelj): Aug., Hier., vale mi amantissime Fr.
b) o stvareh preljub(ek): amantissimae vineae Vulg.; neutr. pl. subst.: amantissima eorum Vulg. to, kar jim je najljubše, amantissima uteri Vulg.

— II. Kot subst. masc., fem. ljubeči, ljubeča, ljubitelj, ljubiteljica, zaljubljenec, zaljubljenka: aliud est amatorem esse, aliud amantem Ci., militat omnis amans O., neglectus amans Q., quis fallere possit amantem? V., incautus amans V., Iuppiter alto periuria ridet amantum O., pallor amantium violā tinctus H.

— B. subst. pt. pf. amāta -ae, f ljubljenka, ljubica: amatam apud aemulum cernens L., quae (Callisto) fuerat summo nuper amata Iovi O.; amātus -ī, m ljubljenec, ljubimec: Arionem Briander amicum habuit amatumque Gell., amatus Veneris Amm.

— C. adj. (gerundiv.) amandus 3 ljubezniv, ljubek: vox H. blagozvočen glas.

Opomba: Arh. fut. II. amāssō -is -int: Pl.

Arabēs -bum, acc. pl. -bēs in nav. (gr.) -bas, sg. Arabs -bis, m (gr. Ἄραβες, Ἄραψ) Arabci, Arabec: Ci., L., H. idr., Eoi Arabes Tib. (ker so mislili, da bivajo ob robu oceana proti vzhodu), aspice... Eoasque domos Arabum pictosque Gelonos V., Arabes Scēnītae Plin., Scēnītae Arabes Amm. (Ἄραβες Σκηνῖται), ki živijo pod šotori (v južni Mezopotamiji) in jih T. (Annal. XII, 12) imenuje samo Arabes, Arabes beati.; adj. Arabs -bis arabski: pastor Arabs Pr., messor Arabs Mart.; heterocl. pl. subst. Arabī -ōrum, m Arabci: Aur., sive Getis inferre... bellum Hyrcanisve Arabisve parant V.; met. Arabēs Arabija: palmiferos Arabas reliquit O. in Arabes molles gradietur Cat. — Od tod subst.

1. Arabia -ae, f
a) (sc. terra) polotok Arabija, nav. skupaj s sirskimi stepami, južno Mezopotamijo in severovzhodnim oz. vzhodnim Egiptom: Pl., Ci. ep., Pr., Cu., Mel., Plin.
b) (sc. urbs) Arabija, mesto v Srečni Arabiji (zdaj Aden): Mel.

2. Arabiānus -ī, m Arabec (kot cogn.): Lamp., Vop.

3. Arabissa -ae, f Arabka: Hier. Adj.

1. Arabicus 3 arabski: Pl., Cu., sinus Mel., Plin. Arabski zaliv, Rdeče morje = mare Ar. Mel., lapicidinae Plin., spina Plin.; adv. Arabicē arabsko: Pl. fr., P. F.; subst. Arabica -ae, f (sc. gemma) „arabski dragulj“, menda vrsta kalcedona ali oniksa: Plin.

2. Arabius 3 (starejša in pesn. soobl. Arabicus 3) arabski: Pl., Prisc., limen Pr. (ki piše: Ārabium) z arabskimi zavesami opravljen (po drugih iz arabskega kamna, t.j. belega alabastra).

3. Arabus 3 arabski: Pl., Luc., lapis Plin.

autore m (f -trice)

1. storilec; začetnik, pobudnik, tvorec:
l'autore di un delitto storilec zločina
è l'autore della nostra rovina on je kriv naše nesreče
l'autore dei miei giorni šalj. moj oče

2. avtor, ustvarjalec; pisatelj:
l'autore di un romanzo avtor romana
diritti d'autore avtorske pravice
quadro d'autore slika priznanega umetnika
fuori l'autore! živijo avtor! hočemo avtorja! (pri gledaliških predstavah)
gli autori classici klasični pisatelji

bistroumni nesmisel stalna zveza
lahko izraža negativen odnos (o nelogični izjavi) ▸ okos ostobaság, oximoron
Preprosto starševstvo je seveda bistroumni nesmisel, saj preprosti otroci ne obstajajo. ▸ Az egyszerű nevelés természetesen oximoron, mert egyszerű gyerekek nem léteznek.
To, da revni živijo v lepih, velikih hišah, pa je bistroumni nesmisel. ▸ Az, hogy a szegények szép, nagy házakban élnek, az okos ostobaság.
Sopomenke: oksimoron

brezposeln pridevnik
(ki je brez zaposlitve) ▸ munkanélküli, állástalanV klubu si brezposelne osebe tudi med seboj pomagajo in izmenjujejo informacije. ▸ A klubban a munkanélküli személyek egymást segítik és információkat cserélnek.
Odkar je mama brezposelna, živijo le od socialnih pomoči. ▸ Mióta az édesanya munkanélküli, csak a szociális támogatásból élnek.
Zaposlili so nekdanjega odvisnika in brezposelno žensko, starejšo od 50 let. ▸ Egy 50 év feletti, volt drogfüggő és munkanélküli nőt vettek fel.
V podobnem napadu je brezposeln Irec, William Hamilton, sprožil s smodnikom napolnjeno pištolo proti Viktorijini kočiji, ko se je vozila po cesti Constitution Hill v Londonu. ▸ Egy hasonló támadás során egy munkanélküli ír, William Hamilton egy lőporral töltött pisztollyal rálőtt Viktória hintójára, amikor az a londoni Constitution Hill úton hajtott.

cervus -ī, m

1. rogata žival, jelen: Varr., Lucr., V., H. idr., vincere cervum cursu Pl., Theophrastus... accusasse naturam dicitur, quod cervis et cornicibus vitam diuturnam,... hominibus... tam exiguam vitam dedisset Ci. est bos cervi figurā C., pavidi formidini cervi O.; tres litore cervos prospicit errantes V. (Aen. I, 184) licentia poëtica = antilope, ker jeleni ne živijo v Afriki.

2. pren.
a) rogovila, rogovilasta stvar: cervi Varr., C., L., Tib., Sil. viličasti koli za odvračanje sovražnika, viličasti naperki, rogovile, humilīs habitare casas et figere cervos Serv. (menda rogovile za postavljanje šotorov ali izraz za jelenji lov = jelene pobijati).
b) opornik vinske trte: Tert.

door [dɔ:] samostalnik
vrata, vhod, dohod
tehnično zaklopnica, vratca

to answer the door iti odpret vrata
figurativno to close the door onemogočiti
next door v sosednji hiši
figurativno next door to blizu, skoraj
front door glavna, hišna vrata
to darken s.o.'s door priti komu v hišo
to show s.o. the door, to turn out of doors spoditi koga, pokazati mu vrata
door to door canvassing predvolilna agitacija od hiše do hiše
to force an open door skušati komu dopovedati že tako jasno stvar
to bang (ali slam) the door on s.th. onemogočiti kaj
at death's door na pragu smrti
to make door zapreti in zapahniti vrata
a creaking door bangs long bolehni in šibki dolgo živijo
in (ali within) doors doma
to lay a charge at the door of s.o. obdolžiti koga
it lies at his door on je kriv
out of (ali without) doors na prostem
to shut (ali slam) the door in s.o.'s face zapreti komu vrata pred nosom
packed to the doors nabito poln