Franja

žilic|a ženski spol (-e …) kleine, winzige Ader; v kamnu, lesu: die Maser
figurativno pesniška žilica poetische Ader

žȉlica ž žilica: pogoditi pravu -u zadeti pravo žilico

žílica thin vein; veinlet; venule

humoristična žílica vein of humour
žílje venous system, botanika venation

žílica anatomija veinule ženski spol , artériole ženski spol ; botanika nervure ženski spol

pustolovska žilica goût moški spol de l'aventure, esprit moški spol d'aventure (ali aventureux)

žílica (-e) f

1. dem. od žila venuzza, vena

2. pren. (dar, sposobnost; nagnjenje) vena, disposizione, talento; mania, pallino:
pesniška žilica vena poetica
potepuška žilica mania di vagabondare
žilica mu ni dala miru, da se ne bi pobahal non potè fare a meno di vantarsi
vsaka žilica v njem je drhtela era molto eccitato
zadeti koga na pravo žilico toccare, ferire qcn. nel vivo

žílica ž
1. žilica: žile se cepijo v -e
2. žica: žilica v kamnu, v lesu
3. žica, priroda: potepuška žilica
skitačka žica; žilica mu ne da miru
4. žila, rebro: listna žilica

žílica anat arteriola f ; vénula f

žílica -e ž., жи́лка -и ж.

жилица f (zast.) stanovanjska najemnica, stanovalka

Ader, die, (-, -n) žila, eine poetische: žilica; jemanden zur Ader lassen puščati (komu) kri ( tudi figurativ )

damàrić m žilica

filandre [-lɑ̃dr] féminin vlakno, žilica; pajčja nit

nervo m

1. anat. živec:
nervo motorio, sensitivo gibalni, čutilni živec
attacco, crisi di nervi živčni napad
tensione di nervi živčna napetost
avere i nervi biti živčen, slabe volje
avere i nervi a fior di pelle, scoperti biti hudo živčen
avere i nervi a pezzi biti na robu živčnega zloma
avere i nervi saldi obvladati se
dare ai nervi, sui nervi, far venire i nervi razburjati, dražiti; žarg. živcirati

2. pren. jedro

3. bot. žilica (na listu); (filamento) nit (na fižolu)

4. bič

5. glasba struna; žima (na loku)

spīra -ae, f (tuj. σπεῖρα)

1. zavoj, vijuga, zavinek
a) kače: Acc. fr., in spiram tractu se colligit anguis V., post ipsum (sc. Laocoontem serpentes) … corripiunt spirisque ligant ingentibus V.
b) drobovja: Lact.
c) lesnih žilic, žilica: publicum omnium vocant spiras, ubi convolvere se venae atque nodi Plin.

2. occ.
a) neko zavito pecivo, nekaka presta ali pletenica: Ca., spira dicitur … et genus operis pistori Fest.
b) zavit lasni okrasek, lasni trak, trak za lase, lasni okras, opletek: Plin., Val. Fl.
c) podvratna vrvica, podvratna poveza, podvratni trak čepice (vrvica ali trak za privezovanje čepice pod vratom): credamus tunicae, de faucibus aurea cum se porrigat et longo iactetur spira galero Iuv.
d) zvita ladijska vrv: quid cessatis, socii, eicere spiras sparteas? Pac. ap. Fest.
e) okrogla ali venčasta podstava (podlaga, osnova, temelj, podnožje) stebra: spira dicitur et basis columnae unius tori aut duorum, et genus operis pistori, et funis nauticus in orbem convolutus, ab eadem omnes similitudine Fest.; od tod okroglasti ali venčasti stebrni podnožni zid, stebrni podnožni okrajek, stebrni venec ob vznožju stebra: Vitr., Plin.
f) tolpa, krdelo, odred, truma, manípel vojakov: spiras legionibus nexit Enn. ap. Fest.

twig [twig]

1. samostalnik
(tanka) veja, vejica; šiba, prot; rogovila pri vilah; bajalica
anatomija žilica
elektrika majhen razdelilnik

to hop the twig sleng umreti; zbežati

2. britanska angleščina
sleng, neprehodni glagol & prehodni glagol opazovati, zagledati, spoznati; razumeti

vein¹ [véin] samostalnik
anatomija vena, žila
geologija rudna žila
botanika žilica, rebro; proga, maroga, žila (v marmorju, v lesu); reža, razpoka
figurativno nagnjenje, razpoloženje, volja, smisel, "žilica" (for za kaj)
čud, temperament; stil, način, ton

a vein of gold žila zlata
vein of humour humoristična žilica
in a merry vein veselo razpoložen
vein-mining izkoriščanje rudnih žil
I am not in the vein for joking nisem razpoložen za šale, ni mi do šal
he said more in the same vein dodal je še nekaj stvari, ki so bile iste note

veinlet [véinlit] samostalnik
žilica

veinule [venül] féminin žilica

vena f

1. anat. žila, vena:
vena cefalica, femorale, renale glavna, stegnenična, ledvična žila
non avere sangue nelle vene pren. biti brez volje, energije
non avere più sangue nelle vene pren. biti na smrt prestrašen, vznemirjen
si sentì ribollire il sangue nelle vene pren. kri mu je zavrela

2. ekst. (venatura) žila (v lesu, kamnu)

3. pren. sled, pridih

4. geol. žila; rudišče:
vena d'acqua vodna žila
vena argentifera, aurifera, di piombo, di zolfo srebrova, zlata, svinčeva, žveplova žila
trovare una vena d'oro pren. odkriti zlati rudnik

5. pren. žila, žilica, dar:
la sua vena si è ormai disseccata njegova (umetniška) žilica je usahnila

6. pren. razpoloženje:
essere in vena di biti razpoložen za

7.
sulla vena sladkast (vino)

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.