Franja

žilav (-a, -o) zäh, zählebig; meso: sehnig

žȉlav -a -o
1. žilav, žilnat: -o meso
2. žilav, trdoživ: žilav kao mačka

žílav (oseba) sinewy, strong, tough; arhaično nervous, nervy; (meso) tough, stringy; (odporen) tenacious

postati žílav to toughen

žílav (roka, človek) nerveux ; (tudi figurativno) tenace, opiniâtre, coriace, endurant ; (meso) filandreux, tendineux, coriace, vital

žílav (-a -o) adj.

1. nerboruto, muscoloso; coriaceo, alido (di carne); pieno di vene, venato

2. duro

3. pren. (suh, z močno razvitimi kitami) nervoso

4. pren. (vzdržljiv, odporen; vztrajen, nepopustljiv) resistente; accanito, tenace

žílav -a -o
1. žilav, uporan, izdržljiv, jak: žilav človek, narod, boj; žilav les
žilavo drvo
2. žilav, končav, vlaknast, tvrd: -o meso

žílav tendinoso ; (oseba) nervudo, correoso , fig tenaz

žílav -a -o prid.
1. vânos
2. dur
3. ekspr. tenace

accrocheur, euse [-šœr, öz] adjectif vztrajen, žilav, trdovraten; masculin, minéralogie, mines rudar, ki daje signale v jašku

acharné, e [ašarne] adjectif zagrizen, ogorčen; trdovraten, žilav; ves obseden, nor (à na), zagrizen (à v)

adversaire masculin, ennemi masculin, combat masculin zagrizen, ogorčen nasprotnik, sovražnik, boj

alido agg. toskansko suh; žilav, trd:
terra alida suha zemlja
carne alida žilavo meso

coriace [kɔrjas] adjectif trd kot podplat, žilav (tudi figuré)

viande féminin coriace žilavo meso
adversaire masculin coriace žilav nasprotnik

coriaceo agg.

1. usnjast; žilav, trd:
carne coriacea žilavo meso

2. pren. grobijanski

coriaceous [kɔriéišəs] pridevnik
kožnat; žilav

correoso žilav (meso); raztegljiv; upogljiv; gobast (kruh)

cunctor (v rokopisih in izdajah tudi v slabši obl. contor) -ārī -ātus sum (iz *concitor, frequ. glag. *concō omahujem, dvomim) obotavljati se, oprez(ov)ati, zamujati se, pomišljati (si), omahovati, zavlačevati, mečkati; najprej
a) v gibanju: c. diutius in vita Ci., c. in vita et haerere Lucr., reginam thalamo cunctantem … primi Poenorum exspectant V., huic quoque „vade procul“ ait vimque minis addit manibusque expellere tentat cunctantem O., ad medium cunctamur iter Val. Fl.; pesn.: aper partes cunctatur in omnes V. stoji in se obrača na vse strani V.; (o stvareh): tardum cunctatur olivum Lucr. kaplja le počasi, cunctatur et amnis … Tiberinus V.
b) v delovanju: Lucr., H., O., Cu. idr., unus homo (sc. Fabius) nobis cunctando restituit rem Enn. ap. Ci., assequor omnia, si propero; si cunctor, amitto Ci., an cuncter an tergiverser? Ci., nostris militibus cunctantibus C., ceterum dolo an vere cunctatus (sit), parum comperimus S., sedendo et cunctando bellum gerebat L., nihil cunctatus Suet. ne da bi se obotavljal; s praep.: cunctante ad ea (ob tem, pri tem) Mithridate T., ut ad laborem capessendum nihil cunctentur Gell. da bi se nemudoma lotili kakega dela; inter metum et iram cunctatus ali inter pudorem et iram cunctatus T. omahujoč med … ; cunctarer in proferendo ex his remedio, ni … Plin.; cunctans super tanta re Flavius Sabinus T. neodločen (omahljiv) v tako pomembni zadevi; z inf.: non est cunctandum profiteri hunc mundum animal esse Ci. brez pomisleka lahko priznamo, da … , ne cunctetur ipse propius accedere S., cunctantes arma capere increpabat, quid cessarent L.; z odvisnim vprašanjem: vos cunctamini etiam nunc et dubitatis, quid … deprehensis hostibus (z zasačenimi sovražniki) faciatis? S. vi mečkate še zdaj … ? cunctatus paulo, an retro flecteret Plin. iun.; za zanikanim glag. stoji quin: (Crassus) non cunctandum existimavit, quin pugnā decertaret C., consuli nihil cunctandum visum, quin primas praefecturas corripiat T. V pf. s pass. pomenom (brezos.): nec cunctatum apud latera T. tudi na krilih se niso obotavljali. — Act. soobl. cunctō (contō) -āre -āvī: cunctant Acc. ap. Non., cunctas? Pl., ut ipsi cunctent Enn. ap. Non., neque de luna neque de sole quisquam Graecus aut barbarus facile contaverit deos esse Ap. — Od tod

I. adj. pt. pr. cunctāns -antis, adv. cunctanter,

1. v gibanju obotavljajoč se, oklevajoč, kasen, počasen: cunctantes ministri V., foventque alternos aegro cunctantem poplite gressus Val. Max., tum illum (Attum Navium) haud cunctanter discidisse cotem ferunt L. brez obotavljanja, nemudoma, manum cunctanter et pigre proferre Plin. iun., genituram suam vix et cunctanter edere Suet.; pren. (o stvareh)
a) počasen: Arar Sil.
b) ne takoj vdajajoč se, zategel, čvrst, žilav, trd: glebae, ilex V., refringit (ramum) cunctantem V., cunctantior actus Lucr.

2. v delovanju mudljiv, oprezen, neodločen, omahljiv: familia cunctans ad opera Col., T. Ampius Flavianus, naturā ac senectā cunctantior (drugi berejo: cunctatior) T., cunctantior et cautior ali cunctantior cautiorque Plin. iun., ad dimicandum cunctantior (drugi berejo: cunctatior) factus est Suet., cunctantius confirmare acta Caesaris Suet.; pren. (o abstr.): cunctantia corda viri Val. Fl., cunctans ira Stat. —

II. adj. pt. pf. cunctātus (contātus) 3 počasen, oprezen: ubi cunctatis … plantis contigit aegra toros Val. Fl.; včasih le drugo branje nam. cunctans (prim. zgoraj cunctāns 2.).

dur, e [dür] adjectif trd; trden; težaven (problem); težak (delo); figuré trdosrčen, strog, neprijazen, osoren; brezčuten; žilav, vztrajen, odporen, utrjen (à proti); zelo mrzel (vreme); trpek (vino); močan (žganje); trdo kuhan (jajce); globok (spanje); uporen (otrok); kričeč (barva); viharen, razburkan (morje); adverbe trdó, močnó

à la dure surovo, grobó
dur à cuire žilav, odporen; figuré, familier otopel; uporen
dur à digérer, de digestion težko prebavljiv; komaj verjeten
dur à la fatigue, à la souffrance utrjen, odporen
dur à la vente težkó prodajen
il est dur à la fatigue on gara ko črna živina
col masculin dur trd ovratnik
coup masculin dur težak, hud udarec
construit en dur masivno, s trdnim materialom zgrajen
le temps est dur vreme je zelo mrzlo
les temps sont durs časi so težki, slabi
avoir le cœur dur biti trdosrčen
avoir l'intelligence dure biti trde glave
avoir l'oreille dure, être dur d'oreille slabo slišati, biti naglušen
avoir la peau dure (figuré) imeti debelo kožo
avoir la tête dure imeti trdo butico; biti zelo trmast
avoir la vie dure biti trdoživ, upirati se bolezni
croire dur comme fer trdno verjeti
entendre dur biti naglušen
être à dure école biti v trdi šoli
être dur pour quelqu'un strogo s kom ravnati
il m'est dur d'accepter cela težko, mučno mi je to sprejeti
être dur à la détente težko se ločiti od denarja, nerad plačati
frapper, cogner dur krepko biti, tolči, udariti
rendre, faire la vie dure à quelqu'un komu greniti življenje
répondre sur un ton dur osorno, rezko odgovoriti
travailler dur trdo, težko delati, garati
le soleil tape dur sonce močnó pripeka
ça va chauffer dur (populaire) vroče bo, pripekalo bo

dȕrāšan -šna -o (it. durare)
1. odporen, žilav: durašan čovjek, radnik; -o kljuse
2. trajen: djela -e vrijednosti

duro trd, žilav; težaven; trdovraten, strog; skop

duro de oído naglušen; neposlušen
duro de pelar težko izvedljiv, trd oreh
huevo duro trdo kuhano jajce
dar en duro na težkoče naleteti
a duras penas komaj
tomar las duras con las maduras ne biti izbirčen

estropajoso razcapan; jecljav; žilav (meso)