-
žel|o [ê] srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija der Stachel (strupeno Giftstachel, na repu Schwanzstachel); figurativno der Stachel, die Spitze
-
žêlo zoologija, botanika sting; dart
-
žêlo dard moški spol , aiguillon moški spol ; pointe ženski spol
-
žêlo (-a) n
1. zool. pungiglione, aculeo:
čebelje, osje želo il pungiglione dell'ape, della vespa
ostro, strupeno želo aculeo aguzzo, velenoso
2. pren. (zbadljivost) mordacità, causticità, acrimonia
-
žêlo s žaoka, žalac: čebelje želo
pčelinja žaoka; strupeno želo
otrovna žaoka; v odgovoru čutim želo; puščica brez -a
epigram bez poante
-
žêlo aguijón m
pik z želom aguijonada f, aguijonazo m
-
žêlo -a s., жа́ло́ жа́ла́ с.
-
žêlo -la s ac (de insectă)
-
ac áce n
1. igla, šivanka
2.
□ ac cu gămălie bucika
□ ac de siguranţă varnostna zaponka
3. kretnica
4. želo
-
aculeo m
1. želo
2. bodica, trn
3. pren. knjižno bodica, zbadljivka
-
aculeus [əkjú:liəs] množina aculei [əkjú:liai] samostalnik
botanika, zoologija bodica, želo
-
ago m (pl. -ghi)
1. igla, šivanka:
infilare l'ago vdeti šivanko
ago da cucire šivanka
cercare un ago in un pagliaio pren. iskati šivanko v slami, lotiti se nemogočega početja
2.
ago da reti lesena igla za pletenje mrež
ago torto kvačka
ago da siringa med. injekcijska igla
ago della bussola magnetna igla
ago della bilancia jeziček na tehtnici
ago dello scambio železn. kretnica
3. bot. iglica (na iglavcih)
4. zool. želo
5.
pesce ago zool. morsko šilo (Syngnathus acus)
-
aguijón moški spol konica, ost, ostroga, želo; spodbuda, stimulans
-
aiguillon [ɛgɥijɔ̃] masculin želo; figuré spodbuda, stimulans; dolga palica z železno konico (za vole)
donner des coups d'aiguillon à quelqu'un spodbujati koga
-
bȁcka ž
1. želo, bodica
2. trn, bodica
-
cuspis -idis, f
1. ost, konica: asseres pedum XII cuspidibus praefixi C., acutā cuspide contos expediunt V., fractā cuspide (sc. pili) H., iaculum, cuius fuit aurea cuspis O., aeratae ali acutae cuspidis hasta O., prominet immodicum pro longa cuspide rostrum O., c. exigua, aerea, ferrea Plin., ille hastam quatere ac medicatae cuspidis ictu proelia moliri Sil., aliquem hastae cuspide in fronte vulnerare Iust.; tudi spodnji del kopjišča, konec droga z legijskim orlom, spodnji (ostnati) konec pastirske palice: alternos longā nitens cuspide gressus V., aquilifer monenti se cuspide est minatus Suet., baculi c. Plin.; črtalo na nekaterih starodavnih plugih: cuspis (vomeris) effigiem palae habet Plin.
2. occ.
a) želo žuželk: hunc (sc. scorpion) puer ut … vulnera curvatā minitantem cuspide vidit O., non enim (natura) et ipsis apibus iam cuspides dederat et quidem venenatas, … ? Plin.
b) rastlinski trn, bodica: iunci acutā cuspide O.
3. met.
a) kopje, sulica: Plin., Mart., uti cuspide, alte cuspidem gerens, cuspidem erectam quatere, sequimini cuspidem meam, infestis cuspidibus concurrere L., volnus cuspidis Ausoniae V., coniectā cuspide V., tremendā cuspide pugnax H., Achillea, Peliaca c. O.; (o sulicah ob bojnem vozu): falcatae quadrigae cuspides … velut cornua habebant L.
b) Neptunov trizob: Cl., c. triplex O., deus, aequoreas qui cuspide temperat undas O.
c) raženj: spumeus in longa cuspide fumet aper Mart.
č) prstena cev brez dna: Varr.
d) bodec = moško spolovilo: Pomp. fr.
-
dard [dar] masculin, histoire (metalno) kopje; marine majhna harpuna; zoologie želo; botanique pestič; architecture puščičast ornament; poétique kačji jezik; familier zbadajoča bolečina; figuré (strupena) strelica
dard de l'abeille čebelje želo
dard de flamme sikajoč plamen
-
dart1 [da:t] samostalnik
kopje, sulica; želo; nenaden gib, met; všitek
vojska lovsko letalo
množina metanje sulic v tarčo
to make a dart for zakaditi se v kaj
-
dolō (dolōn) -ōnis, m (gr. δόλων)
1. meč v palici, koničast meč, bodak: Sil., Suet., pila manu saevosque gerunt in bella dolones V.; pren. želo muhe, ki ga sama bahavo imenuje dolo: Ph.
2. (s)prednje jadro: dolonibus erectis altum petere L. ne z razpetimi jadri.
-
Giftstachel, der, želo (s strupnicami)