Franja

že already; as early as; yet

ona je tu že 5 dni she has been here for 5 days
že 2 uri delam I have been working for 2 hours
že leta 1930 as early as 1930, as long ago as 1930
že 30 let as long as 30 years
že včeraj as early as yesterday
že pred enim letom as far back as a year ago
že drugi (naslednji) dan the very next day
že zgodaj zjutraj already by the early morning
že v 15. stoletju as far back as the 15th century
že samó zaradi tega simply (ali just, only) for this reason
že sama misel the very idea, the mere thought
je mati že doma? is Mother (back) home yet!
je časopis že prišel? has the newspaper come yet?
ali je že tako pozno? is it as late as that?
imam že (tako) dosti dela I have enough to do as it is, pogovorno I've got my hands full already
kaj je že rekel? what was that (ali it) he said?
že dvakrat sem mu rekel (povedal) I have told him twice already
moraš že iti? must you be going (ali go) so soon (ali already)?
dan je že it is daylight already
(do) takrat bo že dan it will be daylight (ali the sun will be up) by then
koliko časa si že tu? how long have you been here?
kako dolgo ga že poznaš? how long have you known him?
kako dolgo ste že v Sloveniji? how long have you been in Slovenia?
vrnil se je že včeraj he was already back yesterday
pismonoša bi že moral biti tu the postman ought to be here by now
on bi mi bil moral že davno odgovoriti he ought to have answered me long ago
moral je že oditi he must have gone by now (ali by this time)
vam že strežejo? (v trgovini) (ste že postreženi?) are you being attended to?
si že (sploh kdaj) bil v Parizu? have you ever been in Paris?
to je že res, toda... that's very true, but..., that's all very well, but...
on že ve zakaj! he knows why all right!
o, že razumem! oh, I see!, pogovorno I get it!

že [é]

1. časovno, mera: schon, bereits

2. poudarjalno, omejevalno: schon
če že wenn schon

3.
že enkrat (končno) schon einmal, (vendarle) doch einmal (pridi že enkrat komm doch einmal)

4. (pač) wohl
bo že tako es wird wohl so sein
že ne bestimmt nicht (jaz že ne ich bestimmt nicht)

5.
že tako (takointako) sowieso

6.
kdo/kako že (wer/wie) doch

7.
bo že! es geht irgendwie

že déjà; dés, depuis

že danes dès aujourd'hui, aujourd'hui même
že jutri dès demain
že zgodaj zjutraj dès le matin
že dolgo depuis longtemps
že od nekdaj depuis toujours
že 3 mesece je bolan il est malade depuis 3 mois
že 2 leti je odsoten voilà deux ans qu'il est absent
že prihaja! le voilà qui arrive!
to je že res, toda c'est bien vrai, mais
že ob sami misli na to me je groza la pensée seule m'en fait frémir; rien que d'y penser, j'en frissonne
bo že prišel il viendra bien, il va venir, il finira bien par venir
me bo že razumel il me comprendra bien
mu bom že povedal je ne manquerai pas de le lui dire
ga bom že našel je saurai bien le trouver
že dobro! c'est bon!, ça va bien!, cela suffit!
povej že! mais dis-le enfin!

že (že) pril. već: že vem
1. već znam; je že tu̯kaj
već je ovdje; sel bi že moral biti tam
kurir bi već morao biti tamo
2. već: če že hočeš, pa pojdi
kad već hoćeš, idi
3. doduše: že res, vendar
doduše istina, ali ipak
4. svakako: bo že še prišel
on će svakako još doći
5. kako se pa uči? že še kako uči? još nekako, ide
6. pojačava uopćavanje, uopštavanje: povej temu kovaču ali kar že je
kaži to ovome kovaču ili što je već on; kdor koli že
bilo tko, bilo ko; doma bo sestra ali kdor že
kod kuće će biti sestra ili bilo ko

že ya

že zdaj ahora mismo
že danes ya hoy mismo
že zgodaj zjutraj desde muy temprano, desde la madrugada
je že 12 ura ya son las doce
že od prvega trenutka desde el primer momento, ya desde el primer momento, ya desde el comienzo
že 3 mesece je bolan lleva ya tres meses enfermo
že od zdavnaj desde épocas remontas
to je že tretjič ya van tres veces
že dolgo je (od) tega hace (ya) mucho tiempo
je že prepozno ya es demasiado tarde
že zopet otra vez
kaj je že zopet? ¿qué pasa? ¿qué es lo que pasa ahora?
že pridem! ¡ya voy!
si že govoril z njo? ¿has ya hablado con ella?
že razumem! ¡está bien!; ¡entendido!; ¡ya!
se bo že uredilo todo se arreglará
že dobro! ¡está bien!; ¡perfectamente!
že zaradi vljudnosti aunque no sea más que por mera cortesía
že samo zaradi tega (tan) sólo por eso
to je že res, toda ... eso es verdad (ali eso es cierto), pero...
že samo ime zadošča el simple nombre basta
že ob sami misli na to sólo el pensarlo; la sola idea de...
že 10 let desde hace 10 años

žé adv.

1. già; ormai:
tam je že pomlad, tu je še zima lì è già primavera, qui ancora inverno
vstopnice so že v prodaji i biglietti sono già in vendita

2. (izraža zadostnost povedanega) il solo, un solo; pure:
že ime vse pove il solo nome dice tutto
že majhna raztresenost lahko povzroči nesrečo una pur piccola distrazione può provocare la disgrazia

3. (izraža pripravljenost za kako dejanje) ancora:
bere še že, piše pa ne več per leggere legge ancora, ma non scrive più

4. (izraža prepričanost o čem) bene, pure:
prinesi vina, že veš, katerega portaci del vino, sai bene quale
to pa že lahko narediš zame questo lo puoi pur fare per me

5. (izraža sprijaznjenje s čim) ormai:
zdaj je že tak položaj, da je vsako obotavljanje nevarno la situazione è ormai tale da rendere arrischiato qualsiasi indugio

6. (izraža nejevoljo, v vzkličnih stavkih grožnjo) suvvia, una buona volta, ○:
daj mi že mir e sta' calmo una buona volta!
ti že pokažem (hudiča) te la farò vedere!
jim bom že pokazal skopuha gliene dirò io quattro! Dare del tirchio a me!

7. (v temp. odv.) komaj ... že, kakor hitro ... že (non) appena... che già:
kakor hitro je zaslišal svoje ime, že je planil pokonci appena sentì il suo nome saltò in piedi, che già era in piedi

8. (v adverz. priredju za izražanje pridržka) certo, sì, ○:
piše že, vendar slabo per scrivere scrive, ma male

9. (v nikalnih stavkih poudarja zanikanje) ○, però, poi; proprio no:
kdo gre z njim? Jaz že ne chi va con lui? Io no, Non io

10. že tako (in tako) peraltro, comunque, di per sé:
iskal je delo v podjetju, v katerem so imeli že tako in tako preveč delavcev cercò lavoro in una ditta dove avevano comunque troppi dipendenti

11. (z zaimki in prislovi za izražanje poljubnosti) chi, chiunque, comunque:
ne skrbite, mu bo že kdo pomagal niente paura! Si troverà chi gli darà una mano
bodo že kako opravili tudi brez njega se la sbrigheranno comunque, anche senza di lui

12. (z vpraš. pron. ali adv. poudarja ugibanje) ○, poi:
kdo ga že išče chi è che lo cerca?
kako je že ime tistemu dekletu? com'è che si chiama quella ragazza?

13. če že (v pogojnih stavkih za izražanje pridržka) se proprio:
naj gredo, če že hočejo e vadano, se proprio lo vogliono

14. že ... kaj šele già... figurarsi:
že rahel ugovor težko prenese, kaj šele kritiko mal sopporta un piccolo appunto, figurarsi una critica

15. (izraža sprijaznjenje s čim) ○:
že prav, bom vsaj vedel za drugič e va bene, lo saprò almeno per la prossima volta
kruha bo že il pane non ci mancherà
kakšna je letos letina? Bo že com'è quest'anno il raccolto? Discreto
kako se ti godi? Že gre come va? Mah, discretamente
kako boš živel v takih razmerah? Bo že kako come farai a vivere in queste condizioni? Mah, si vedrà, Mah, spero di farcela

žé člen., уже́ присл.

žé prisl. deja

же, ж pa, pač; vendar;
тот же ravno isti;
он же ravno on;
так же ravno tako;
отвечайте же! odgovorite vendar!;
я ушёл, он же остался jaz sem odšel, on pa je ostal;
он тот же on je vedno isti;
тогда же ravno takrat;
всё же нехорошо это to pač ni lepo

already [ɔl:rédi] prislov
že

bereits že, (fast) skoraj

dejá adv. že

déjà [deža] adverbe že

d'ores et déjà odslej dalje, že sedaj
c'est déjà bien beau to je res zelo lepo
ce n'est déjà pas si mal to res ni tako slabo
comment vous appelez-vous, déjà? kako vam je že ime?

dès [dɛ] préposition od ... naprej, od; že

dès hier od včeraj
dès la porte že pri vratih
dès avant že prej
dès maintenant, dès à présent odslej, že sedaj
dès lors odtlej, od tistega časa, takoj (nato), zaradi tega, zato, torej
dès l'abord že od (vsega) početka, takoj
dès que brž ko, kakor hitro; ker (pač)
dès lors que v trenutku, ko; ker
je viendrai te voir dès ton retour takoj ko se vrneš, te obiščem

doch¹ Adverb saj, saj vendar, also doch torej le; in Befehlssätzen: no, že, vendar, že enkrat (komm doch endlich pridi že enkrat, sei doch still bodi že enkrat tiho, bodi no tiho!); in Wunschsätzen: le, ja

erenow [ɛənáu] prislov
arhaično, poetično doslej, prej, že

già

A) avv.

1. že:
sono già due ore che ti aspetto že dve uri te čakam

2. nekoč, prej, nekdanji, bivši:
Via Roma già Via Toledo Rimska cesta, nekdanja Toledska
già ministro bivši minister

B) inter. da, saj, pač:
già, già, hai ragione saj, saj, prav imaš
già, era destino saj, tako je bilo sojeno

her sem; von weit her oddaleč, od daleč; nicht weit her nedaleč odtod/stran; von außen/oben/da her od zunaj/zgoraj/tam; hinter/neben/vor her samo poudarja predlog ; hinter ... her sein biti na lovu za ...; Geld her! sem z denarjem!; her damit! daj sem! zeitlich že: von früher her že od prej; von alters her že od nekdaj; einen Monat her pred mesecem dni/enim mesecem; her sein: es ist schon ein Jahr her že leto je minilo; es ist schon eine Ewigkeit her od tedaj je že cela večnost

iam (pri starejših pesnikih, npr. pri Ter., včasih dvozložno ïam), adv. (acc. sg. f iz pron. debla i; prim. lat. is, eam; glede na končnice prim. tam, quam)

I. časovno (o sedanjosti, preteklosti in prihodnosti)

1. v trdilnem stavku
a) že, prav (ravno) sedaj, zdaj, pravkar: scio iam, quid vis dicere Pl., iam advesperascit Ter., satis diu iam hoc saxum volvo Ter., iam posse concedis Ci., non quia iam sint, sed quia saepe sint Ci., reddere qui voces iam scit puer H., Nestor tertiam iam aetatem hominum vivebat Ci., eos iam aetas a proeliis avocabat Ci., cum iam advesperasceret Ci., illa his, quae iam posui, consequentia Ci., illa gloria iam morte Clodii cecidit Ci., cum pretium iam accepisset Ci. ko … ravno, labores iam exhausti aut mox hauriendi L., iam cum Ci. idr. ravno ko, iam nunc Ci. prav sedaj, iam tum Ci. prav tedaj, iam ut (z ind.) Pl., Ter. prav ko, brž ko, nunc iam Ci. = ravno zdaj = že zdaj, tum iam Ci. prav tedaj, ut iam Ci. = da prav = če že = če tudi (za)res = kakor tudi, si iam Ci. če ravno, no če, če torej.
b) takoj, prècej, pri tej priči, zdaj zdaj, zdajci, vsak trenutek, ta hip (poseb. pri fut. in imp.): ille … aut iam (takoj) hic aderit aut iam (že) adest Pl., iam opus est Pl., iam feres (dobiš) Pl., iam dabitur Ter., o mitte, iam adero Ter., ego iam tibi istuc concedam Ci., quam haec pulchra putet, ipse iam dicet Ci., iam parce sepulto V., iam age, carpe viam V.; tudi v nejevoljnih vprašanjih: iamne imus? Pl., quid iam? Pl. kaj takoj?
c) kmalu, skoraj: iam te premet nox H., iam subrepet nox Tib., iam scies Petr.
č) zdaj že, zdaj pa, odslej: iam ex sermone hoc gubernabunt doctius porro rem Pl., iam concedo non esse miseros, qui mortui sunt Ci., at non sunt iam immortali ulla pericula Lucr., iam tempus agi res V., surgere iam tempus Cat.
d) šele, komaj, vendar že: iam sero dici T. šele ob poznem dnevu, iam tandem ades illico Pl., iam desine deos, uxor, gratulando obtundere Ter., putamus enim utile esse te aliquando iam rem exigere Ci.
e) potem —, tedaj gotovo: accede ad ignem hunc, iam calesces plus satis Ter., da mihi hoc, iam tibi maximam partem defensionis praecideris Ci., id tu iam intelleges, cum in Galliam veneris Ci., ut semel inclinavit pugna, iam intolerabilis vis Romana erat L.,
f) podvojen iam-iam ali iam-iamque (oboje tudi ločeno pisano) takoj, vsak čas (hip), zdaj pač, že zares: iamiam faciam, ut iusseris Pl., iamiam … intellego, Crasse, quid dicas Ci., iamiam minime miror te otium perturbare Ci., iamiam … laetandum magis quam dolendum puto casum tuum S., iamiam nulla mora est: sequor et qua ducitis adsum V., Alfius iamiam futurus rusticus H., cum dies noctesque cogitandum sit iamiamque esse moriendum Ci., Caesar enim adventare iamiamque et adesse eius equites falso nuntiabantur C., iamiamque tenere sperat O.; toda ločeno iam … iam (= tum … tum) zdaj … zdaj: Vell., gaudet equo iamque hos cursu, iam praeterit illos V., iam contento, iam laxo fune laborat H., iam huc, iam illuc missi duces Fl., iam … iam … iam Vell., Fl.; v drugih zvezah: iam-diū že dolgo (časa), že davno: Macedonia iamdiu pacata Ci., id quod populus iamdiu flagitat Ci., inimicitiae iamdiu susceptae Ci.; tudi ločeno: iam diu gesta et a memoria nostra remota Ci. iam-dūdum (gl. dūdum) α) že dolgo (časa), že davno: Pl., Ter., Tib., Plin., Plin. iun., quod te iamdudum hortor Ci.; tudi ločeno: in talibus ea, quam iam dudum tractamus, stabilitas amicitiae confirmari potest Ci. β) nemudoma, takoj, zdaj(ci), pri tej priči: Sen. ph. et fr., Lucan., Val. Fl., Sil., Stat., iamdudum incumbere aratris V., iamdudum sumite poenas V., iamdudum demittite cornua O. iam-prīdem že prej, že davno: ad mortem te, Catilina, duci iussu consulis iampridem (po drugih iam pridem) oportebat Ci., haec iura civilia iam pridem in nostra familia versantur Ci.

2. v nikalnem stavku iam nōn (nihil, nemo, nullus) ali non (nihil, nemo nullus) iam, nē iam pravzaprav „že ne (že nič, že nihče, že nobeden)“, od tod = ne (nič, nihče, nobeden) več, ne dalje, da ne več: miseri iam non salutis spem, sed solacium exitii quaerunt Ci., ne tu iam mecum in gratiam redeas Ci., iam nequeo Ci., nihil iam spero Ci., id iam diutius ferre non possum Ci., sese iam ne deos quidem habere C., iam quos nemo propter ignobilitatem nominat Ci., bellum iam nullum haberemus Ci., impune abire deinde quia iam non potest Ph.; non iam „ne že“ = še ne: cum omnes … admirarentur non iam de eo sumptum esse supplicium N.; vix iam komaj še: vix iam qui carnem Latinis petant reperiuntur Ci., vix iam videtur locus esse, qui tantos acervos pecuniae capiat Ci.

II. kot prehodna part.

1.
a) (na)dalje, potem, razen (poleg, mimo) tega, tedaj, torej: iam, si obsignatas non ferret … Pl., testudines autem … , iam gallinae avesque reliquae … Ci., videte iam porro cetera Ci., venio iam ad aliam rem Ci., reliquum est iam, ut illud quaeramus Ci., iam illa non longam desiderant orationem Ci., quae cum ita sint, iam praedico L., iam primum omnium L. takoj od prvega začetka torej, najprej torej.
b) occ. stopnjujoč celo, celo še, zares: iam illud non sunt admonendi Ci., iam illa … neque cum Graecia neque ulla cum gente sunt conferenda Ci.; pri komp. = še: quid est, quod iam amplius exspectes? Ci., hic iam plura non dicam Ci.; iam okrepljen z vero: iam vero operae pretium est cognoscere Ci., iam vero eius virtuti quae potest oratio par inveniri? Ci.; s finalnim stavkom: iam ut ali ut iam, recimo (denimo, vzemimo) tudi, da … , — da celo, — da zares, bodi tudi, da … , celo če: Sen. rh., ac iam ut omnia contra opinionem acciderent, tamen se plurimum navibus posse C., at enim, ut iam ita sint haec, quid ad vos, Romani? L.

2. v podreku silogizmov = atquī: Ci.

ipse ipsa, ipsum (sestavljenka iz *is-pse, torej iz determinativnega is in pse, kar je najbrž soobl. = pote, pte v ut-pote, sua-pte; sestavo z determinativom dokazuje star. obl. eam-pse = ipsam Pl., reapse = rē-eā-pse Ci. Sprva se je torej pravilno sklanjal prvi del, šele pozneje (analogno po zaimkih iste, ille) drugi del te sestave.)

1. osnovni pomen on, ona, od tod v vsakdanjem življenju: on = gospodar, ona = gospodinja; pitagorejci označujejo izreke svojega učitelja z ipse dixit (gr. αὐτὸς ἔφα) Ci.; sluga imenuje tako svojega gospodarja: Nomentanus erat super ipsum H. je ležal nad gospodarjem = gospodarju na levi, passer suam norat ipsam Cat., ego eo, quo me ipsa misit Pl., ipsum propter vix liberti semiatrati exsequiantur Varr., lora tenebat ipse (milostljivi gospod = Nero) Iuv. Temu se pridružujejo primeri, ko pomeni ipse (ipsa) = on (ona) določeno, toda neimenovano osebo: celsior ipse (= Iuppiter) loco O., ipsa (= Semele) petenda mihist, ipsam perdam O., navis iactura facta est, ipsi (oni = ljudje) evaserunt L.

2. z oslabljenim pomenom označuje glavno osebo ali stvar v nasprotju z drugimi: on sam, sam, prav on, prav sam, osebno: eius pontis, dum ipse abesset, custodes reliquit Graecos N., postquam in tuto ipse, ille in periculo esse coepit N., ne prius legatos dimitterent, quam ipse esset remissus N., Caesar legionibus legatos praefecit, ipse a dextro cornu proelium commisit Ci., ipse interviso Ci., agam per me ipse Ci., mihi ipse assentor Ci. V odvisnem govoru nadomešča pogosto refleksivni zaimek s poudarjajočim pomenom: non idem ipsis expedire et multitudini N., Iugurtha legatos misit, qui ipsi (njemu, zanj) liberisque vitam peterent S; redkeje v neodvisnem govoru: quem si parum ipsius pudor defendebat Ci.; v zvezi s kakim drugim zaimkom: hic ipse P. Servilius Ci., haec ipsa Diana Ci., hoc ipsum iudicium Ci., ille ipse M. Marcellus Ci., ab istis ipsis Mamertinis Ci.; poseb. pogosto is ipse (prim. 3, e).; refl.: se ipsum novit Ci.; prim.: nosce te ipsum Ci.; pa tudi: se ipse reprehendit N.; v povezavi z et ali quoque, kadar se prideva en pojem dvema ali več subj.: in Volscos transiit et ipsos (tudi) bellum molientes L.; v klas. lat. stoji v takih primerih samo ipse: C., Ci., S., hoc Rhipeus, hoc ipse (tudi) Dymas facit V.

3. occ.
a) sam od sebe, sam po sebi, po svoji glavi, svojevoljno: valvae ipsae se aperuerunt Ci., dum se ipsa res aperiret N., animus ipse aegrotus Ter.; v zvezi ipse mea (tuā, suā) sponte L.
b) sam zase, (že) sam: moventur per se ipsa Ci., aliud genitor secum ipse volutat V. sam pri (v) sebi, facinus ipsum Ci. sam po sebi, hoc quid sit, per se ipsum non facile interpretor Ci., nomen ipsum Romanum Ci. že samo ime, ipsā cogitatione Ci. le (zgolj) z … , lectica plena ipso Iuv. polna že njega samega, per se ipsa maxima est Ci., erat ipse immani acerbāque naturā Oppianicus Ci., ignoratio rerum, ex quā ipsā horribiles exsistunt saepe formidines Ci.
c) že: ut ipso aspectu cuivis iniceret admirationem sui N., ipso motu maior fit ignis L., ipsā naturā Ci. že po naravi, ipsā necessitate Ci., re ipsa atque usu Ci.
č) stopnjuje pojme: sam = celo, tudi: a multis ipsa virtus contemnitur Ci., Iuppiter ipse ruens H., in his ipsis rebus … Ci.
d) tesneje omejuje pojme = prav, ravno: tempore ipso, quo studuerant, pervenerunt Thebas N., die ipso, quo facturus erat proelium N., ad ipsum fornicem Ci., ad ipsa castra L., erant dies ipsi Ci., ipso vicesimo anno Ci., sub ipsā profectione C. prav v trenutku odhoda.
e) zlasti v zvezi s predhodnim is: in eo ipso bello Ci., eis ipsis comitiis Ci., in eo ipso portu Ci., in ea ipsa verba Ci., id ipsum agimus Ci., in eo ipso mentiuntur eaque ipsa causa belli fuit L., propter ipsa HS sescenta milia Ci., ob has ipsas causas Ci. prav zaradi tega, ad ipsum mane H. prav do ranega jutra, Brundisii mihi Tuliola mea fuit praesto natali suo ipso die Ci., ex ipsā caede fugere C. naravnost iz … , ad ipsos eius pedes procidere Suet., incidere in ipsam flammam civilis discordiae Ci., ad ipsas tuas partes redeo Ci. k tvoji pravi nalogi, haec ab ipsis cognoscite C. iz njihovih ust, duae cohortes ad id ipsum instructae intus L.

4. v gen. opisuje svojilno razmerje: ipsius nutu N. na njegov migljaj, nisi quod ipsorum moribus convenit N. njihovim svojskim, ipsius (ipsorum) esse Ci. njegov (njihov) biti, propter avaritiam ipsius Ci., ex ipsorum incommodo Ci., ipsorum permissu Ci.

Opomba: Star. in poznolat. nam. sg. m. ipsus (prim. f. ipsa, n ipsum): Pl., Ter., Cat., Aus.; vulg. soobl. ipsimus, ipsima = on, ona = gospod(ar), gospodinja: Petr.; šalj. superl. ipsissimus prav živ, živahen, prav pri sebi (= gr. αὐτότατος: Aristophanes): Pl., Afr. fr.; šalj. soobl. isse = ipse: Augustus ap. Suet. (Aug. 88, kjer beremo issi). — Gen. sg. m. ipsi: Afr. fr., dat. sg. m. ipso: Ap., dat. sg. f. ipsae: Ap., barbarski n. sg. ipsud: Ap. — Gen. sg. pri pesnikih pogosto ipsĭus. — Ipse okrepljen s členico -met: ipsemet Pl., ipsimet (nam. pl.) Ci.