Franja

žarno pokopališče stalna zveza
(vrsta pokopališča) ▸ urnatemető

ferveō -ēre, fervuī (pozneje ferbuī, -b- = spirant), predklas. in pesn. fervō -ere, fervī (prim. gr. φύρω mešam, φρέαρ [iz *φρηƑαρ] vodnjak, lat. fermentum, fretum, fer(c)tum, frīgere)

I.

1. vreti, kipeti, kuhati se: Col., Mel., Plin., fervit aqua et fervet; fervit nunc, fervet ad annum Luc. ap. Q., aqua, ius fervens Ci., posito medicamen aëno fervet O., aula … intolerandum fervit Gell. jed je še do neužitnosti vroča.

2. žareti, goreti: incipit fervere terra Pr., humus fervet de corpore, fervent solis vapore bracchia caneri O., iam fervere litora flammis V. se je svetilo.

3. metaf. (od strasti) žareti, plamteti, vnet biti: qui usque fervet … avaritiā Ci., fervet avaritiā pectus H., hostem fervere caede novā (od nove krvoločnosti) V., fervent multo linguaque corque mero O., leti fervet amore Sil.; z notranjim obj. (acc. n. pron.): hoc nunc fervit animus Afr. fr. za to gori, za to je vnet(o); z in z acc.: in Christianos ferbuit persecutio Aug. je besnelo -, je bilo besno naperjeno zoper … ; z inf. = vnet biti od želje, živo želeti: sceptrum capessere fervet, stagna secare fervet Cl.; poseb. irā, iracundiā, ab irā, bile f. od jeze razvnet biti, (raz)srditi se, razsrjen biti, vzkipeti: amens irā fervere Afr. fr., cor irā fervit caecum, cum fervat pectus iracundiā Acc. fr., animus tumidā fervebat ab irā O., ubi commotā fervet plebecula bile Pers.; tako tudi brez abl.: cum fervit maxime, tam placidum quasi ovem reddo Ter., fervet (fera) Lucan.; occ. z gorečo vnemo se oblačiti (opravljati): fervet opus V., pugna fervet Iuv., fervebat obsidio Fl. —

II.

1. valoviti, peniti se, besneti, šumeti, bobneti, bučati: Iust., turbo ingenti sonitu mare fervere cogens Lucr., fervet … aequor V., fervent aequora Val. Fl., omnia … vento nimbisque videbis fervere V., (amnis) spumens et fervens … ibat O., pontus fervet, fervent aestibus undae O.; pren.: velut amnis … fervet … Pindarus H. buči.

2. metaf.
a) valovito se gibati, valovati: fervere cum videas classem V. fervent examina putri de bove V. prirojijo, vrvijo od.
b) occ. (o krajih) gomezeti, gomazeti, mrgoleti česa, obilovati s čim: litora fervere late, opere semita fervet V., instructo Marte (brodovja) videres fervere Leucaten V., fervere cuncta virorum coetu Val. Fl.; z gen.: domus haec fervit flagiti Pomp. ap. Non. —

III. trans. razvne(ma)ti: quam melius thalamo dulcis petulantia fervet. M. poet. — Od tod adj. pt. pr. fervēns -entis,

1. kipeč, vrel, vroč, žareč, razžarjen, razbeljen: ius (juha) Ci., aqua Ci., Lucr., Plin., Prud., aquae O., aqua ferventissima Col., f. oleum Plin., sanguis Sil.; pesn.: f. vulnus O. ki iz nje lije vroča kri; o netekočinah: glandes C., aurae O., rota O., rotae Sil., arenae Cu., Aethiopiam ferventissimam esse indicat hominum color adustus Sen. ph., f. aurum Mart. bleščeče, ferventia caedibus (od krvi) arva Sil., f. corpus Amm.; pren.: f. ira O. ihta; subst. n. pl. ferventia -ium (naspr. frigida): Ap.

2. metaf. vročekrven, vzkipljiv, ognjevit, besen: fortis animus fervenior est Ci., ferventes latrones Plancus in Ci. ep. besni, Cassi rapido ferventius amni ingenium H., natura fervens, irā et dolore ferventior Amm. — Adv. ferventer s komp. ferventius in superl. ferventissimē, ognjevito, žarno, živo, silno: de damnatione ferventer loqui coeptum Caelius in Ci. ep. jeli so na vse pretege trditi, da mora biti obsojen, ferventissime concerpitur Caelius in Ci. ep. napadajo ga kar najpikreje, laudes tuae ferventer lucentes Aug. žareče, ferventius rogare, ferventius motu agi Aug.

Urnenfeld, das, žarno grobišče

vermeil [və́:meil]

1. pridevnik
živo rdeč, škrlatno rdeč

2. samostalnik
žarno rdeča barva, škrlat; škrlatno rdečilo; pozlačeno srebro ali bron; (kamen) granat

3. prehodni glagol
živo rdeče pobarvati

žarílnik (u̯n) m žarno tijelo, užareno, usijano tijelo, telo

grobišč|e srednji spol (-a …) die Begräbnisstätte, die Grabstätte; arheološko: das Gräberfeld
žarno grobišče das Urnenfeld
kultura žarnih grobišč die Urnenfelderkultur

pokopališče samostalnik
1. (prostor za pokop) ▸ temető, sírkert Pokopališče sicer redno čistijo in urejajo, posebej pa ga ne nadzirajo. ▸ A temetőt ugyan rendszeresen tisztítják és rendezik, de nem látnak el benne külön felügyeletet.
Povezane iztočnice: judovsko pokopališče, židovsko pokopališče, vojaško pokopališče, žarno pokopališče

2. (odlagališče vozil) ▸ temetőMojster na svojem pokopališču starih avtomobilov ni našel rabljenega žarometa. ▸ A mester nem talált használt fényszórót az autótemetőben.Spotoma smo si ogledali še pokopališče letal, kamor so letalske družbe po upadu letalskega prometa spravile odvečna letala. ▸ Útközben meglátogattuk a repülőgép-temetőt is, ahová a légitársaságok a légiforgalom visszaesése után a feleslegessé vált gépeiket helyezték el.

3. (o odvečnosti ali zastarelosti) ▸ temető
Iz središča intelektualnih idej se je univerza spremenila v pokopališče idej. ▸ A szellemi eszmék központjából az egyetem az eszmék temetőjévé vált.
Avtomobilska industrija pozna kar nekaj modelov avtomobilov, ki so namesto bleščečega uspeha na trgu doživeli bridek konec na pokopališču zgodovine. ▸ Az autóipar számos olyan autómodellről tud, amelyek ahelyett, hogy fényes sikert arattak volna a piacon, szomorú véget értek a történelem temetőjében.
Oprostite, gospod predsednik, ampak vaša vlada je že od leta 92 naprej kot pokopališče ministrov. ▸ Elnézést, elnök úr, de az ön kormánya már '92 óta a miniszterek temetője.

žáren¹ (-rna -o) adj. (žareč, bleščeč) radioso, raggiante; torrido; violento, ardente:
žarno sonce un sole radioso
žarno poletno popoldne un torrido pomeriggio estivo
žarna ljubezen un amore ardente
žarni (svetniški)
venec aureola

žarn|i (-a, -o) Urnen- (grob das Urnengrab, pokop die Urnenbeisetzung)
žarno grobišče das Urnenfeld
kultura žarnih grobišč die Urnenfelderkultur