žar|ek1 moški spol (-ka …) fizika, tehnika der Strahl (alfa Alphastrahl, katodni Kathodenstrahl, laserski Laserstrahl, otipovalni Abtaststrahl, projicirni Projektionsstrahl, radijski za smer naleta za pristanek letalstvo Leitfunkstrahl, sončni Sonnenstrahl, svetlobni Lichtstrahl, delcev Teilchenstrahl)
žarki množina Strahlen množina, die Strahlung
(kozmični Höhenstrahlung, rentgenski Röntgenstrahlen, X-Strahlen; robni/obrobni Randstrahlen, ultravijolični UV-Strahlen, valovni Wellenstrahlung)
figurativno žarek upanja der Hoffnungsschimmer
lom žarkov die Strahlenbrechung
snop žarov das Strahlenbündel
šop žarov das Strahlenbüschel
obsevanje z infrardečimi žarki die Infrarotbestrahlung
ogrevanje z infrardečimi žarki die Infrarotheizung
oddajati žarke Strahlen aussenden, ausstrahlen
pri čemer oddaja žarke unter Aussendung von Strahlen
Zadetki iskanja
- žarek2 moški spol
žarki množina (svetniški sij) der Strahlenkranz - žar|ek3 (-ka, -ko) maščoba, oreh: ranzig
- žar|ek4 (-ka, -ko) (jarek) glühend, hell; (vroč) brennend
- žárek (sončni) ray (tudi figurativno); sunbeam
ultravioletni žárki ultraviolet rays pl
žárek vzhajajočega sonca the beams of the rising sun
snop žárkov beam of light
rentgenski žárki X-rays pl
obsevati z rentgenskimi žárki to treat with X-rays
žárek upanja ray of hope, flash of hope - žárek rayon moški spol, fizika faisceau moški spol , (tekočine) jet moški spol
žarki beta (fizika) rayons bêta
kozmični (ultra vijolični) žarki rayons cosmiques (ultraviolets)
rentgenski žarki rayons X
sončni žarek rayon solaire (ali du soleil), figurativno rayon de soleil
svetlobni žarek rayon lumineux (ali de lumière)
žarek upanja lueur ženski spol d'espoir (ali d'espérance), rayon d'espoir
vpadni žarek rayon incident - žárek pridevnik ardent, rouge, chaud ; figurativno ardent, enffammé, plein de flamme, fougueux ; (žaltav) rance; âpre
- žárek (-rka) m
1. raggio:
žarki zahajajočega sonca i raggi del sole che tramonta
žarki žarometa i raggi del faro
2. raggio, punta:
zvezda s šestimi žarki stella a sei punte
3. pren. filo, raggio:
žarek upanja filo di speranza
4. pl. žarki fiz. pog. raggi:
poškodbe zaradi žarkov lesioni provocate dai raggi
infrardeči, kratkovalovni, radioaktivni, rentgenski žarki raggi infrarossi, a onde corte, radioattivi, Röntgen
snop žarkov fascio di raggi
5. min.
redni, izredni žarek raggio ordinario, straordinario
les. strženovi žarki raggi midollari - žárek1 (-rka -o) adj.
1. forte:
žarka luč luce forte
2. carico, intenso (colore)
3. knjiž. (zelo razgret) ardente; arroventato:
žarko ozračje un clima arroventato
žarko otrokovo čelo la fronte ardente del bambino
4. knjiž. (ki izraža močno čustvo) ardente, violento, intenso:
žarka ljubezen un amore ardente - žárek2 (-rka -o) adj. rancido:
žarko olje olio rancido - žárek -rka m zraka, zrak: sončni, toplotni žarek, rentgenski -i
rendgenske zrake; -i beta, -i gama ili beta -i, gama -i; infra rdeči -i
infra crvene zrake, infra crveni zraci; žarek upanja
zračak nade; lomljenje -ov
lom zraka, refrakcija - žárek -rka -o i žarèk -rka -o, komp. bolj žarek i žarkejši -a -e užegao, užežen, prelav: -a mast
- žárek -rka -o
1. žarki: -o sonce
2. vruć, strastan: žarek pogled - žárek1 rayo m
kozmični (ultravioletni) žarki rayos m pl cósmicos (ultravioletas)
laserski žarek haz m de laser
rentgenski žarki rayos X (ali Roentgen)
sončni žarek rayo solar (ali de sol)
svetlobni žarek rayo de luz, (opt) rayo luminoso
vpadni žarek rayo incidente
žarek upanja rayo de esperanza - žárek, žárka, žárko2 ardiente ; fig caluroso
- žárek, žárka, žárko3 (žaltav) rancio , glej žaltav
- žárek -rka m., про́мінь -меня ч.
- žárek -rka m rază
- vijolični žarek stalna zveza
v duhovnih praksah (o dvigu zavesti) ▸ ibolya sugár, ibolyalila sugár - ārdeō -ēre -ārsī, ārsūrus (ārdus = āridus)
I. intr.
1. (po)goreti, zgoreti: S., T. idr., arsit ignis H., Volcanus ardens H., ardens Vesta V.; o požarih: cum templum illud arderet Ci., domus ardebat in Palatio non fortuito, sed oblato incendio Ci., eodem tempore septem tabernae... arsere L., ardet Carthago L.; o gori Etni: Lact., Typhonis anhelitu Aetnam ardere dicunt Ci., ardet Aetne O.; met.: iam proximus ardet Ucalegon V. ali hospes paene arsit H. = ardet domus Ucalegontis, hospitis domus... arsit (prim. sl.: sosed je pogorel = sosedova hiša je pogorela), ultimus ardebit Iuv., cum domo sua arsit Eutr., impositis ardent altaria fibris V. vzplamtevajo od...; pren. (o negorljivih snoveh) žareti: Sirius... ardebat V., nubes ardens V., cum aliae terrae nimio fervore solis arderent Iust.
2. pren.
a) žareti, sevati, iskriti se, svetiti se, lesketati se: ardent oculi Pl., ardebant oculi Ci., oculos sibi Romanorum ardere visos aiebant L., puero dormienti... caput arsisse ferunt L.; z loc.: ardet apex capiti V. na glavi; z abl.: cum spumas ageret in ore, oculis arderet Ci., campi armis sublimibus ardent V., Tyrioque ardebat murice laena V.; occ. razvnet, vzburkan, razpaljen biti, plamteti: Galliam ardere C. da vre v Galiji, cum bello sociorum tota Italia arderet Ci. ko je plamen zavezniške vojne plamtel po vsej Italiji, totam Hispaniam arsuram bello L., quibus (Itala terra) arserit armis V., cum arderet acerrime coniuratio Ci. ko je bila zarota do vrha prikipela; prim.: cum maxime furor arderet Antonii Ci., omnium... in illum odia civium ardebant Ci. sodržavljani so plamteli od sovraštva do njega.
b) (od telesnih bolečin ali od kakega navdanja) goreti, žareti, (vz)plamte(va)ti, (raz)vnet biti, giniti, medleti: ardere podagrae doloribus Ci. mučen biti od..., cum omnes artus ardere (sc. dolore) viderentur Ci., dolor ossibus ardet V., ardentes siti fauces V., nunc demum mihi animus ardet Caecil. ap. Ci., dolore ardere atque iracundiā furere coepit Ci., ardebat studio belli, ardens odio vestri, ardere odio in illum, amore, desiderio, furore, cupiditate, avaritiā Ci., furiis V., ardet et iram non capit ipsa suam Progne O. vzplamti v jezi, raztogoti se, cum... cupiendo ardeant Gell.; pren. α) živo (močno) si česa želeti, hrepeneti, hlepeti, dehteti po čem: ardet in arma magis (Camilla) V., ardere in proelia V., in caedem T., omnium animi ad ulciscendum ardebant C.; z inf.: mederi invidiae animo ardebat S., ardemus scitari et quaerere causas V., nescit utro ruat et ruere ardet utroque O. β) goreti za koga, goreče koga ljubiti, vnet biti od ljubezni do koga; abs.: ardebant mentibus ambo O., miserere ardentis O.; z abl.: dicunt arsisse Bathyllo Anacreonta H., donec non aliā magis arsisti H.; z in: deus arsit in illā O.; z grškim acc.: Corydon ardebat Alexin V. γ) hudo obtežen (obremenjen) biti s čim: ardeo invidiā Ci. hudo me teži zavist, ardebat et crudelitatis et iniquitatis infamiā Plin. iun. hudo ga je težila sramota krutosti in krivičnosti. — Od tod adj. pt. pr. ārdēns -entis, adv. ārdenter
1. goreč, žareč, žarek: dextra ardentem facem praeferebat Ci., furiarum taedae ardentes Ci., ardentes laminae Ci. žareče, razbeljeno železo, ardentes lapides L., cupae Hirt., carbones Val. Max., ardentissima fax Amm.
2. pren.
a) ognjevit, vroč, žgoč, pekoč: ardentes papulae V. gnojni prišči, ardentis Falerni pocula H. „ognjevitega“ = živega, močnega, ardentes boleti, cibi Sen. ph., austri, ardens febris Plin., aqua Mart., quinta (zona) est ardentior illis (zonis) O., ardentissimum aestatis tempus, diei horae ardentissimae Plin.
b) plamteč, bleščeč, lesketajoč se, iskreč (isker), žareč: stella V., clipeum extulit ardentem V., (apes) ardentes auro V., ardentes oculi V., Sen. rh., P. Veg., flammā lumina ardentia Sen. ph., ardentissimus color Plin.
c) žarek = silen, hud, strasten: dolor ardens volneris Lucr. žarka bolečina, ira, virtus V., avaritia Ci., ardentes in aliquem litterae Ci. ep. „ogenj bruhajoče“ = hudujoče se na koga, ardens odium, ardentes amores sui L., iuvenis ardentis animi L., habere studia suorum ardentia Ci., eam mortem ardentiore studio petere Ci., ardentissimus amor Q., Vulg., ardentissimis votis exoptare Aug., ardentissimus clamor militum Gell.; o bitjih: iuvenum manus emicat ardens V. bojaželjno, ardens pater H. razjarjen, ardentes equi V. iskri, ardentissimus dux Fl. silno bojevit, ardenter cupere, ardentius sitire Ci., ardentius cohortari ad virtutem Ci. bolj živo, ardenter (ardentius) amare Plin. iun., Suet., ardentissime diligere Plin. iun.; (o govorniku in govoru) ognjevit: orator, oratio, actio Ci., verbum aliquod ardens, ut ita dicam Ci. tako rekoč navdušen izraz; toda: verba ardentia Arn. pekoče besede.
II. trans. žgati: arsus Plin. Val. žgan = pražen.