Franja

šviga|ti (-m) švigniti schießen, jagen

švígati to shoot

švígati aller rapidement de-ci de-là, s'agiter ; (ogenj) flamber, lancer des flammes

švigati kvišku (plameni) monter, s'élever
švigati koga battre, rosser quelqu'un
švigati po zraku sillonner l'air

švígati (-am) | švígniti (-em) imperf., perf.

1. guizzare, sfrecciare:
lastovka šviga okoli stolpa la rondine sfreccia attorno alla torre

2. balenare

3. sorvolare con lo sguardo, lanciare occhiate:
z očmi je švigal po ljudeh lanciava occhiate sul pubblico

4. pren. frustare

švígati -am
1. vrcati, snažno izbijati: iskre švigajo od nakovala
2. plamsati, lizati: plamen šviga iz strehe; misli mu švigajo iz glave
3. parati: blisk za bliskom šviga čez nebo; bliski mu švigajo iz oči
4. brzo prolijetati, proletati amo tamo: ribe švigajo sem ter tja
5. brzo bacati: švigati z očmi okrog sebe
bacati poglede oko sebe
6. tući, biti, švigati: švigati koga z bičem; bič šviga po hrbtih tlačanov
7. tjerati (te-) se: zastonj se še mačke ne švigajo

švígati |mimo| -am nedov., мелька́ти -ка́ю недок.

švígati -am nedov. a ţâşni

bȉti bȉjem, oni bȉjū vel. bîj, bȉjāh -āše, bȉo bȉla, bìjen bijèna
I.
1. biti, tolči: biti koga štapom, palicom; srce bije u grudima
2. brcati: konj bije nogama
3. obstreljevati: aga naperio topove na bedeme i bije ih sa svih strana
4. pobijati: on nas bije citatima iz latinskih pisaca
5. nesti: ova puška daleko bije
6. sikati, švigati: vatra bije iz kuće
7. kipeti: mladost bije iz njega
8. biti: ura bije
9. bobnati, igrati: biti u doboš, u harfu
10. pobijati: grad bije vinograde
11. zadeti: bio je junak mimo ljude, a nije ga bila ni puška ni sablja
12. klati: daću ti slanine kad budem bio svinje
13. treti: biti lan, konoplju
14. bije ga baksuz ima smolo, zasleduje ga nesreča; bije ga maler spremlja ga nesreča; bije ga glas o njem se slabo govori; to mi bije u oči to me bode v oči; biti žicu žarg. poskušati kaj doseči z laskanjem, prilizovanjem; biti koga kao vola u kupusu neusmiljeno koga pretepati
II. biti se
1. bojevati se: biju se dobro, ali pucaju zlo
2. tolči se, trkati se: biti se u grudi
3. pretepati se: nemoj se biti s drugom djecom
4. drstiti se: od maja do avgusta šaran se bije

divincolare

A) v. tr. (pres. divincolo) knjižno viti, zvijati:
divincolare la coda mahati z repom

B) ➞ divincolarsi v. rifl. (pres. mi divincolo)

1. zviti, zvijati se

2. (guizzare) šiniti, švigniti, švigati

ēmicō -āre -micuī, toda ēmicatūrus,

I. (za)svetiti se, žareti, švigati: Q., Suet. idr., ab omni parte caeli emicare fulgura Cu., flammae monte emicant Plin.; Sol … super terras emicuit, emicuit dies Val. Fl.; pren.: flamma emicat ex oculis O., inter quae verbum si forte emicuit H. se blešči, se odlikuje; pesn.: aër in superos emicat ignes O. se dviga in postaja žareč, švigajoč ogenj.

— II. pren.

1.
a) (o tekočinah): sikniti (sikati): sanguis emicat Lucr., Cu., scaturigines emicant L., cruor emicat alte, in altum O.
b) (o strelah, puščicah) bliskoma odleteti (odletavati), odvršeti: emicuit nervo telum O., telum excussum … emicabat L., saxa tormento emicantia L.
c) bliskoma planiti, šiniti, poskočiti, skakati, leteti, letati, hiteti, prodreti, α) (o osebah): longeque ante omnia corpora Nisus emicat V., tum Pandarus ingens emicat V., hostem rati emicant Fl. Od kod? z abl.: cum carcere pronus uterque emicat O., emicare solo V. Kam? z in in acc.: emicare in currum V., iuvenum manus emicat in litus V. hiti na breg, emicare in scopulos Val. Fl., in agros Sil. β) (o živalih): emicuit taurus Val. Fl., tigris si … emicet Sil.
č) (o raznih konkr. in abstr. stvareh) meum cor coepit … in pectus emicare Pl. utripati v prsih (prim. Vell. II, 70); (o rastlinah) poganjati, (vz)kliti: Col., multis calamis ex una radice emicantibus Plin.; (o duhu): vznesti (vznašati) se, vzpe(nja)ti se: animus in cogitationes divinas emicat Sen. ph., animus ad summa emicaturus Sen. ph.; pesn.: scopulus brevis emicat alto gurgite O. mol í, štrli.

2.
a) izkaz(ov)ati se, odlikovati se, sloveti (o osebah in stvareh): Lamp., Vop., magnitudine animi et claritudine rerum longe emicuisse Cu., aspicis, ut Minyas inter proceres Cytaeos emicet Val. Fl., virtus emicuit Fl., inter ceteros … Themistoclis adulescentis gloria emicuit Iust.
b) prodreti (prodirati), bruhniti: Agrippinae is pavor … emicuit, ut … T., quae (mala) diversis orbis oris emicabant Fl.

Opomba: Nenavaden pf. act.: emicavi Q., emicarunt Ap., emicasse Aug., Paul. Nol.

flick¹ [flik] prehodni glagol
švigniti, švigati, šiniti; krcniti, oplaziti

to flick away (ali off) otresti; odbiti; prepoditi

guizzare v. intr. (pres. guizzo)

1. švigati, šiniti:
le fiamme guizzano plameni švigajo
far guizzare le dita sulle corde glasba plesati s prsti po strunah, igrati spretno in elegantno

2. pren. uiti, izmuzniti se:
guizzare dalle mani dei nemici izmuzniti se iz sovražnikovih rok
è guizzato dal letto hitro je vstal s postelje

jagen transitiv loviti, (scheuchen) poditi, irgendwohin: nagnati napoditi, durch die Tür, den Körper: pognati, aus dem Haus jagen pognati iz hiše; durch die Kehle/Gurgel jagen pognati po grlu; in die Luft jagen vreči v zrak; pognati (sich eine Kugel durch den Kopf jagen pognati si kroglo v glavo) ; in den Tod jagen pognati v smrt; ein Messer: zabosti, zasaditi; (antreiben) priganjati intransitiv loviti, hoditi na lov; fahrend, laufend: švigniti, švigati; hitro teči, pognati se; der Puls jagt utrip je zelo hiter; nach etwas jagen metati se za, poditi se za; ein Ereignis jagt das andere/die Ereignisse jagen sich dogodki se (kar) prehitevajo

lash² [læš]

1. prehodni glagol
bičati, šibati (tudi figurativno)
tolči ob; švrkniti
figurativno priganjati, razvneti, razvnemati, pobesniti, spraviti v bes
figurativno ostro kritizirati, bičati

2. neprehodni glagol
šibati, bičati (valovi, dež); švigati, švigniti, švrkati; udariti, napasti, bičati po (at)

the storm lashes the sea vihar biča morje
to lash the tail švrkati z repom
to lash o.s. into a fury pobesneti
to lash down liti (dež)
to lash into planiti v, izbruhniti
to lash out tolči okrog sebe; brcati, ritati (konj)
to lash out at šibati po kom

nictō¹ -āre -āvī -ātum in nictor -ārī -ātus sum (menda sor. s cō-nīveō)

1. mežikati, utripati: ut nictari non cessent Plin., graviores alitum inferiore gena conivent, eaedem nictantur ab angulis membrana obeunte Plin.; od tod occ. namežikniti (namežikovati), pomežikniti (pomežikovati): neque illa ulli homini nutet nictet annuat Pl., non (h)ercle ego quidem usquam quicquam nuto neque nicto tibi Pl.; šalj.: nictari perticis Caecil. ap. Fest. palicam mežikati = prepuščati (izpostavljati) se udarcem palic, cum in nervo nictabere Nov. ap. Fest.

2. metaf. (o ognju) utripati, švig(lj)ati, plapolati, plamteti, plameneti, migotati: semina, quae faciunt nictantia fulgura flammae Lucr.

palàcati -ām
1. jezičkati, z jezikom migati: guja palaca jezikom
2. švigati: tanak plamen je palacao izmedu suhog pruća

prùćati se -ām
1. otepati se, premetavati se
2. švigati: pred nama je stojao oblak po kom su se na sve strane munje prućale

schizzare

A) v. tr. (pres. schizzo)

1. špricati, brizgati:
il rubinetto schizza acqua pipa pušča vodo
schizzare bile pren. kazati sovraštvo
schizza fuoco dagli occhi pren. jeza mu bliska iz oči
schizzare salute pren. pokati od zdravja

2. pošpricati, pobrizgati:
schizzare il vestito di fango pošpricati obleko z blatom

3. pren. umet. skicirati; ekst. orisati, opisati

B) v. intr.

1. brizgniti

2. švigniti, švigati:
schizzare dal letto švigniti iz postelje
gli occhi gli schizzavano dalle orbite pren. oči so mu buljile iz jamic (od strahu, jeze ipd.)

sùkljati -ām
1. valiti se: dim suklja iz peći, iz dimnjaka
2. švigati: plamen suklja iz kuće koja gori
3. usipati se: pčele sukljaju iz košnice

súljati sùljām
1. valiti se: dim sulja iz dimnjaka
2. švigati: plamen sulja iz peći
3. usipati se: pčele suljaju iz košnice
4. drseti: zemlja sulja nizbrdo