Franja

šȕma ž
1. šuma, hosta, gozd: četinarske -e gozd iglavcev; bukova šuma
2. veja listavca: donesi malo -e da spirim vatru
3. hosta, gozd, gošča: na poziv Partije otišao je u -u
4. velika množina česa: revoluciju je zamišljao kao uskovitlanu -u pesnica i pušaka

šúma (gozd) wood, (velika) forest

šúma ž šuma; cela šuma stvari
vrlo mnogo, silesija

šúma (gozd) bosque m , monte m

cela šuma jamborov (fig) un bosque de mástiles

čètinārskā šȕma ž gozd iglavcev

bòršt boršta m dijal. (srvnj. forest) šuma: zeleni boršt

góšča ž
1. gustiš, česta, čestar, gusta šuma, gust šibljak: skrivati se po gozdovih in -ah
2. gustina: gošča ribiških luči
3. gustiš, gust talog: gošča se je usedla na dno; gošča v kavi
4. dijal. šuma: bil je dve leti v -i
bio je dvije godine u partizanima

gòzd gozda m, mn. gozdovi šuma: bukov, hrastov, smrekov, borov gozd; listnati gozd
bjelogorica; iglasti gozd
crnogorica; tropski gozd; črni gozd
crnogorica

hósta ž
1. šuma: hrastova hosta
2. čestar
3. suho granje, suhad, suvad

lés -a m
1. drvo: les gori, poka, trohni; sekati, impregnirati les; grčav les; bukov, hrastov, smrekov, borov, lipov, gabrov les; izvažati les; spravljati les iz gozda
dovoziti drvo iz šume; spuščati les po drči
puštati drvo plazajicom, točilom niz brdo; gradbeni les
građevno drvo; trdi, mehki les
tvrdo, meko drvo
2. šuma, lijes: iti po drva v les; travnike zarašča les
3. biti malo čez les biti ćaknut
4. jamski les rudničko drvo
5. gadov les bot. v. krhlika; kačji les bot. v. brogovita; pasji (volčji) les bot. v. puhastolistno kosteličevje; božji les bot.
zelenika, Ilex aquifolium; dišeči les
Calycanthus floridus

lesóvje s
1. šuma: za hišo raste lesovje
2. veći komadi drveta: tesarji vežejo lesovje za ostrešje
za krovnu konstrukciju

lóg m, mn. logi i logovi, lok. mn. v logeh
1. glibovita livada uz vodu, djelomično obrasla drvećem
2. lug, gaj, šuma

lôza i lóza ž
1. šuma: iti v -o; brezova loza; gluha loza
šuma u kojoj vlada potpuna tišina
2. vinova loza

silva (slabše sylva) -ae, f (domnevno iz *(k)selu̯a, morda sor. z gr. ξύλον)

1. gozd, les, hosta, v pl. tudi gozdni (pre)deli ali kosi, gozdna področja: H., Cat., Sen. ph., Stat., Fl., Cl. idr., cum … ex silva in nostros impetum facerent C., silva densa Ci. ep., silvam caedere C. ali decīdere Plin., silva caedua Ca., Varr., Col., incaedua O., laurea Varr. lovoričje, pinea V., Sil. smrečje, saxa, silvas, lapides, montes dissicis dispulueras Naev. ap. Non., nemora silvaque Ci., silvae publicae Ci. državni gozdovi, državne hoste, montes vestiti frequentibus silvis sunt L., conficerent volgo silvas, arbusta cremarent Lucr., silvarum dea (= Diana) O., silvarum numina (= Fauni Satyrique) O., omnia contegi frondibus implexosque arborum ramos silvas committere Cu. (o gozdnih delih); occ. gaj, park: signa in silva disposita Ci., domus amoenitas non aedificio, sed silvā constabat N., ut vellem curvo dinoscere rectum atque inter silvas (nasadi, gaji, parki) Academi quaerere verum H., murus circumdatus silvae Sen. ph.

2. meton.
a) grm(je), grmovje, gošča, goščava, goščavje, hosta, šuma: Col., aut tenuis fetus viciae tristisque lupini sustuleris fragilis calamos silvamque sonantem V., (sc. flos) uno ingentem tollit de caespite silvam V., viridem ab humo convellere silvam V. mirtov grm.
b) pesn. gozdno drevje, sploh drevje, drevesa ali vrsta dreves, tudi (posamezno) drevo: refuga silva Stat., pomaque et Alcinoi silvae V. sadovnjaki, silvarumque aliae pressos propaginis arcus expectant V., silvis horrentia saxa O., nemus omne intendat vertice silvas Pr., Eridanus fractas devolvit in aequora silvas Lucan., silvas rotat amnis Stat., brachia (veje) silvarum Stat., comae (listje) silvarum Stat., silvamque ruentem vicit Mart. (o hrastu), ingens arbor … silvas minores urget Sen. tr.

3. metaf.
a) hosta = gosta (velika) množica, obilica, obilje, veliko število (večinoma pesn.): inmanem aerato circumfert tegmine silvam V. celo hosto (množico, veliko število) kopij, densam ferens in pectore silvam Lucan. celo hosto (množico, veliko število) puščic, omnia nunc contra: vultus gravis, horrida siccae silva comae, nullus tota nitor in cute Iuv.
b) bogata zaloga, bogato gradivo, bogata tvarina (snov, materija), obilo tvarine (snovi, materije), veliko (obilo) materiala, obilje: domi esse ad rem video silvae satis Pl., silva dolorum Pl., silva virtutum et vitiorum Ci.; poseb. o bogati govorniški tvarini: silva rerum Ci., silva atque materia universa omnium argumentationum Ci., omnis ubertas et quasi silva dicendi Ci. gradivo, silvam observationum sermonis antiqui reliquit Suet.; od tod kot naslov spisov (glede na raznovrstnost njihove vsebine): Gell., Suet.; occ. še neurejena tvarina, načrt spisa, osnutek: Q. (10, 3, 17).

Opomba: Pesn. trizložno silva (beri: si-lu-a): aurarum et silvae metu H., nunc mare, nunc silvae H.; star. gen. silvai: pinus proceras pervortunt: omne sonabat arbustum fremitu silvai frondosai Enn. ap. Macr.

bámbusovje s bambusova šuma

boróvje s borova šuma, borovik, borik

brézovje s brezje, brezik, brezova šuma

búkev -kve i búkva ž
1. bot. bukva, Fagus silvatica; debela, košata bukev; ležati pod bukvijo
2. bukovina, bukovo drvo: toporišče iz -e
3. bukvik, bukova šuma: bukev pokriva večji del hriba

búkovec -vca m bukvik, bukova šuma

búkovje s bukovo drveće, bukova šuma: mlado bukovje