Franja

štirinajst|i (-a, -o) der/die/das vierzehnte

štirinájsti (-a -o) numer. quattordicesimo; quattordici:
štirinajstega leta je izbruhnila prva svetovna vojna nel '14 scoppiò la I guerra mondiale
štirinajsto stoletje il trecento

štirinájsti -a -o četrnaesti: štirinajsti po vrsti; -o stoletje; -a divizija

štirinájsti štev., чотирна́дцятий числ.

štírinajsti quatorzième

14. julij le quatorze juillet
Ludvik XIV. Louis XIV (quatorze)

štírinajsti décimocuarto

14. april el catorce de abril
Ludvik XIV Luis XIV (catorce)

catorceno, catorzavo štirinajsti

catorceno m štirinajstinka; vrsta sukna; štirinajstletnik

četr̀naestī -ā -ō štirinajsti

n [en]

1. samostalnik (množina N's, Ns, n's, ns)
črka n
matematika neznanka; predmet oblike N

2. pridevnik
štirinajsti; oblike črke N

matematika to the nth na n-to potenco
figurativno to the nth degree do skrajnosti

quatorzième [katɔrzjɛm] adjectif štirinajsti; masculin štirinajstina

quattordicēsimo

A) agg. štirinajsti

B) m štirinajstinka

vierzehnte štirinajsti

четырнадцатый štirinajsti

чотирна́дцятий числ., štirinájsti štev.

quartus 3, num. ordinale (iz *qu̯tur-tos, *qu̯tu̯ortos, *quortos, in to iz quattuor; prim. stind. cathurthá- = gr. τέτταρτος = stvnem. viordo = lit. ketvirōtas, sl. četrti) četrti: legio Ci., T., cohortes quartae C., quarta pars C., Ci. četrtina, poseb. četrtina dediščine: H., quarta vigilia L., dē (ob) quartā vigiliā C., quartus pater V. = abavus praded, quartus decimus 3 Ci., T., Vitr. štirinajsti. Z izpuščenim subst.: in quarto (sc. libro) accusationis Ci. v četrti knjigi, ad quartum (sc. lapidem) a Bedriaco T. pri četrtem miljniku, quarto (sc. die) Idus Apriles, Calendas Maias Col. na četrti dan pred … = štiri dni pred … , quarta (sc. pars) Icti. četrti del, četrtina, poseb. dediščine: Q., ad quartam (sc. horam) iaceo H. do četrte ure, do štirih (po našem štetju = do devete ure, do devetih); kot agr. t.t. quartum -ī, n četrto zrnje: frumenta cum quarto responderint Col.; adv.

1. acc. n quartum četrtič, četrtikrat, v četrto: quartum consul Enn. ap. Gell., L., Ci.

2. abl. n quarto
a) na četrtem mestu, četrtič: aliud est „quarto“ praetorem fieri et aliud „quartum“, quod „quarto“ locum adsignificat ac tres ante factos, „quartum“ tempus adsignificat et ter ante factum Varr. ap. Gell.
b) četrtič, četrtikrat, v četrto: Auct. b. Hisp., Eutr., ter conata loqui ter destitit ausaque quarto O.