Franja

Zadetki iskanja

  • škrlat moški spol (-a …) die Purpurfarbe, der Purpur, der/das Scharlach, die Scharlachfarbe
    vidni/očesni škrlat Sehpurpur
  • škrlát (tkanina) purple cloth, the purple; (barva) scarlet, crimson, purple
  • škrlát (couleur ženski spol ) écarlate ženski spol , pourpre moški spol ali ženski spol ; (oblačilo, blago) pourpre ženski spol
  • škrlát (-a) m (barva, tkanina) porpora; knjiž. ostro, (colore) scarlatto:
    (v obraz) rdeč kot škrlat rosso acceso (in faccia)
    obleči škrlat indossare la porpora (cardinalizia)
  • škrlát m (it. scarlatto < lat. scarlatum < perz. )
    1. crvenilo, rumenilo, rumen: pridobivati škrlat
    2. skrlet, skerlet, grimiz, purpur: obleči koga v škrlat
  • škrlát (barva) escarlata f ; (barva, oblačilo) púrpura f
  • esni škrlat moški spol anatomija der Sehpurpur
  • bȁgar -gra m bager, škrlat
  • chērmes m

    1. zool. smrekova šiškova uš (Chermes)

    2. škrlat
  • coccum -ī, n (gr. κόκκος)

    1. škrlatnica, žuželka, ki živi na hrastu (imenovanem po njej Quercus coccifera, Linn. = škrlatni hrast, divja komorika); s to žuželko so škrlatili: Plin.; met.
    a) iz škrlatnice pridobivana temno rdeča barva, škrlat: cocco tincta vestis H., has eius (roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., cocco rubere Mart.
    b) škrlatna nit: Suet.
    c) škrlatno oblačilo: Sil., Fr.

    2. coccum Cnidium, gl. Cnidus.
  • cochineal [kɔ́čini:l] samostalnik
    zoologija košeniljka; škrlat
  • concha -ae, f (gr. κόγχη)

    1. školjka: conchas captare Pl. ali legere Ci., Suet., concha hians Ci., conchae viles H., cavae, marinae O.; poseb. margaritarum ali unionum concha, v stiku tudi samo concha Plin. (školjka) bisernica, ostrearum conchae Plin. ostrige z lupinami.

    2. sinekdoha
    a) polž lupinar, polž s hišico, occ. α) polžasto trobilo, velika troblja, zaviti rog, Tritonov rog: Plin., Lucan., cavā dum personat aequora conchā V., c. sonans O. β) polž škrlatnik, bagrenka: purpura … concharum tacta colore Plin.; pesn. met. škrlat, bager: collocat hanc stratis conchā Sidonide tinctis O.
    b) α) školjčna lupina: pina … duabus grandibus patula conchis Ci., fere res omnes aut corio sunt aut etiam conchis … tectae Lucr., squalentīs infode conchas V., ostreaque in conchis tuta fuere suis O.; poseb. unionum conchae biserna matica: cuncta distincta gemmis unionumque conchis erant Suet.; pesn. met. biser: munera fert illi conchas teretesque lapillos O., lucida c. Tib. β) polževa lupina, polžja hišica, polžnica: Col. poet.

    3. pren. školjki podobne stvari
    a) solnica: concha salis puri H.
    b) školjkasta posoda, steklenička, sodček, torilce, pušica: Col., Plin., conchae maiores duae Ca. oljenki, funde capacibus unguenta de conchis H., cum (Falernum) bibitur conchā Iuv.
    c) žensko spolovilo: te ex concha natam esse autumant: cave tu harum conchas spernas Pl.
  • conchȳlium -iī, n (gr. κογχύλιον)

    1. lupinar: Plin., ostreis et conchyliis omnibus contingit, ut … Ci. occ.

    2. occ.
    a) ostriga, kamenica: Plin., Q., exstructa mensa non conchyliis …, sed multā carne subrancidā Ci., Lucrina c. H., cenamus aves, conchylia, pisces H., miscueris … simul conchylia turdis H.
    b) polž škrlatnik, bagrenka: Vitr., Sen. ph., Col., fucus conchylii Lucr., Cat.

    3. met.
    a) škrlatna (bagrena) barva, škrlat, bager: Sen. ph., Plin., stragula vestis conchylio tincta Ci.
    b) škrlatno oblačilo: c. Coa Iuv., eorum conchylia Iuv.
  • cramoisy [krǽmɔizi]

    1. pridevnik
    arhaično škrlaten

    2. samostalnik
    arhaično škrlat
  • crimson [krímzn]

    1. pridevnik
    temno rdeč, škrlaten

    2. samostalnik
    karmin, škrlat

    3. prehodni glagol & neprehodni glagol
    rdeče barvati; zardeti
  • écarlate [ekarlat] adjectif škrlaten; škrlatno rdeč; rdeč (od sramu, zadrege); féminin škrlat; škrlatno rdeča barva
  • escarlata ženski spol škrlat(na barva); škrlaten
  • fūcus1 -ī, m (izpos. gr. φῦκος haluga (= morska alga rjave barve))

    1. lakmusov lišaj, orselja (iz katere se pripravlja rdečilo): Plin., Q., qui Sidonio contendere ostro nescit Aquinatem potantia vellera fucum (kot nadomestilo za škrlat (bager)) H.

    2. meton.
    a) rdeča (škrlatna) barva, rdečina, škrlat, bager: Lucr., Cat., Tib., Lucan., Stat., Aus., Prud., Tyrius, purpureus O.
    b) (rdečkasta) voskovina, zamazilo, „lotanje“: fucoque et floribus oras explent (apes) V.

    3. metaf. videz, hlimba, pretvarjanje, pretvara, hinavščina: color venustatis non fuco inlitus, sed sanguine diffusus Ci., sine fuco ac fallaciis (aliteracija) Ci. brez prikrivanja, merx sine fucis H., fucum facere (alicui) Ter., Q., Ci. slepiti, za norca imeti (koga), veritatem fuco … mentiri Lact., iudices fuco illiti Amm., multa fucis illita Prud.
  • grain1 [grein] samostalnik
    zrno
    ameriško žito; žitarica
    figurativno zrnce, trohica, gran (utež); usmeritev ali porazdelitev vlaken (delcev) v materialu, struktura; granulacija
    arhaično škrlat; trajna barva; vlakno; značaj, narava, razpoloženje, nagnjenje k čemu; sestav, ustroj

    against the grain proti volji, narobe, nesmiselno
    to cut with the grain rezati v smeri vlaken
    to dye in the grain barvati v surovem stanju
    figurativno dyed in the grain zakrknjen
    in grain po naravi, po značaju
    to receive with a grain of salt s pridržkom sprejeti
  • grȉmīz m (t. kyrmyz, ar.) škrlat: plašt od -a