Franja

škreblja|ti (-m) miš: rascheln; pes, človek: scharren; dež: rauschen, klatschen; ključi, drobiž: rasseln

škrebljáti faire entendre un bruit de ferraille, d'armes …, cliqueter, faire sonner quelque chose

škrebljáti (-ám) imperf.

1. raschiare, grattare

2. tintinnare

3. tamburellare, picchiettare

škrebljáti -am
1. v. škrebètati: žlice škrebljajo po skledi
2. zveckati: škrebljati z denarjem v pušici; konjički škrebljajo

škrebljáti hacer sonar ; fam matraquear

čagr̀ljati -ām
1. klopotati
2. škrebljati: miš čagrlja
3. klepetati: djevojka je veselo čagrljala dok smo se spremali za put

čegr̀tati čègrćēm, čegr̀tām
1. klopotati
2. škrebljati: čegrtati kastanjetama
3. cingljati: predsjedničko zvono je uzalud čegrtalo
4. klepetati

pùktati pȕkćēm
1. ropotati, škrebljati: pukće grah kad se kuha
2. puhati, pihati: mačka pukće kad je dražiš; hukće traktor, brekće, pukće

škrbòtati -ām, škr̀boćēm škrebljati: svu noć miš na podu škrbota

škrebètati škrèbećèm
1. ropotati: škrebetati škrebetaljkom
2. škrebljati

quassō (stlat. cassō) -āre -āvī -ātum (frequ. iz quatere)

I. trans.

1.
a) močno (s)tresti, pretres(a)ti, stres(a)ti, (za)majati s čim kaj, (za)kolebati s čim, (za)vihteti, (za)mahniti (mahati), mektáti, páhati s čim: Petr., Sen. tr., equus iubam quassat Enn. ap. Macr., lampada V., hastam O., V., caput Pl., V., Sil., Val. Fl., suam qui undantem chlamydem quassando facit Pl., me … frequens tussis quassavit Cat.
b) de(va)ti, vreči (metati): ramum madentem … super utraque tempora V., nec nostrum cum cane quassat ebur Mart. = ne kockam.

2. razbi(ja)ti, (raz)drobiti, (raz)tolči, razdeti (razdejati, razdevati), (raz)treskati, raztrupati, razškrebati, (p)oškodovati: Plin., Petr., Sil., Ap. idr., domus quassata O., iam quassatis circumiacentibus tectis Plin. iun., vasis quassatis diffluit humor Lucr., naves quassatae L. razpokane, prebite; tako tudi quassata ventis classis V., alvei navium quassati erant L., quassata muri reficere L. prebite dele = luknje, predore, vrzeli.

3. metaf.
a) (o)slabiti, hudo napasti, razvétrati, razmektati: Suet., quassata res publica Ci., ingenia vitia quassant Sil., aegrum corporis quassari etiam levibus solet offensis Amm., tempora quassatus Sil. vrtoglav, opit; prim.: multo tempora quassa mero O. opij se z obilico vina.
b) kak kraj vznemirjati, hudo stiskati, hudo (močno) pritiskati na kak kraj: quassata Placentia bello Sil., in quassatā bellis (od bojev v okolici) urbe Sil. —

II. intr. tresti se, majati se, zibati se: quassat caput Pl., quassanti capite (matast, potoglav) incendit Pl., quassante capite Caecil. ap. Serv., capitibus quassantibus (po nekaterih izdajah cassantibus) Pl., siliquā quassante V. škrebljati, klopotati.

škrablja|ti (-m) ➞ → škrebljati

škrbljáti (-ám) imperf. glej škrebljati