Franja

škrip|ati (-ljem/-am) zaškripati

1. z zobmi: knirschen

2. les, stopnice: knarren; žaga: kreischen, quietschen

3.
mraz, da škriplje klingender Frost

4. figurativno kriseln (v radijski hiši beim Rundfunk, v odnosu in der Beziehung)

škrípati škrīpām, škrȋpljēm
1. škripati: škripati zubima, na violini; kola škriplju; vrata su škripala; stepenice škriplju
2. šumotati: svila škripa

škripáti škripam i -pljem, škripaj -ajte, škripal -ala i škrípati -am i -pljem
1. škripati: čevlji mu škripajo; postelja škriplje, stopnice škripajo; voz, sneg škriplje; mraz je, da vse škriplje
2. škrgutati: škripati z zobmi, od jeze
3. škripati: v tej organizaciji nekaj škriplje

škrípati to gnash, to creak; to crepitate; to jar; to grate

škrípati z zobmi to gnash the teeth, to grind one's teeth, to grate one's teeth

škrípati grincer, craquer, crisser

škripati na gosli gratter (ali racler) du violon
škripati z zobmi grincer des dents

škrípati (-am) | škrípniti (-em) imperf., perf.

1. scricchiolare (pavimento, scarpe); stridere (denti):
pozimi, ko je vse škripalo d'inverno, quando tutto scricchiolava dal gelo
lov. divji petelin škriplje l'urogallo canta, stride

2. cricchiare, cigolare (tram)

3. pejor. suonare, strimpellare (il violino)

4. pren. essere in crisi, difettare, zoppicare:
v njenem zakonu nekaj škriplje tra i due coniugi qualcosa non va

5. pren. digrignare i denti:
škripati (z zobmi) od jeze, zavisti digrignare i denti dalla rabbia, dall'invidia
sam pri sebi škripati z zobmi schiattare dalla rabbia dentro di sé

6. škripniti pog. morire, crepare, stendere le cuoia

škrípati crujir; rechinar

škripati na gosli rascar el violín
škripati z zobmi rechinar los dientes

škrípati -ljem in -am nedov., скрипі́ти -плю́ недок., рипі́ти -плю́ недок.

škrípati -am nedov. a scârţâi, a scrâşni

arañar raz-, s-praskati, raziti (steklo); (raz)riti; skupaj zagrebsti; slabo igrati (na gosli), škripati

arañarse oprasniti se

cantar opevati, slaviti; peti, žvrgoleti, cvrkutati; škripati, priznati (krivdo)

cantar a dos voces dvoglasno peti
cantar de plano vse priznati
cantar a primera vista, cantar de repente brez priprave peti
cantar (la) misa mašo brati
cantar la palinodia (javno) preklicati svoje mnenje
cantar la tabla poštevanko (na pamet) povedati
cantarlas claras nekaj odkrito povedati
es coser y cantar to je otročje (igraje) lahko; to je pravi užitek
V. puede cantar gloria Vi ste zmagali
es como si cantara je čisto brez smisla, je vse zastonj
cantar la hora klicati uro (nočni čuvaj)

cencerrear zvoniti, cingljati; slabo igrati, brenkati, mačjo godbo delati; škripati; brbljati

chanter [šɑ̃te] verbe intransitif peti, prepevati; žvrgoleti; šumeti, žuboreti; škripati (vrata); verbe transitif opevati; hvaliti, slaviti; familier povedati, pripovedovati; populaire ovaditi, izdati

faire chanter quelqu'un izsiljevati koga
chanter en duo, en quattuor peti v duetu, v kvartetu
chanter à livre ouvert, à première vue iz not peti, brez predhodne priprave
chanter juste, faux pravilno, napačno peti
chanter pouilles à quelqu'un grditi, opsovati koga
chanter à pleins poumons, à pleine voix, à tue-tête na ves glas, na vse grlo peti
chanter victoire vpiti hurá
chanter dans un chœur, une chorale peti v zboru, v pevskem društvu
que me chantez-vous là? (familier) kaj mi pripovedujete tu?
chanter! es louanges de quelqu'un zelo pohvalno govoriti o kom, hvalo komu peti
si cela (ça) vous chante če vas to veseli
comme ça vous chante kot, kakor imate rajši
c'est comme si on chantait (familier) je, kot da bi v veter govoril
je te ferai chanter sur un autre ton te bom naučil, da boš druge strune ubral
il faut qu'il chante sur un autre ton (figuré) mora se spremeniti
il chante toujours la même chanson vedno isto (pesem) goni

chascar [c/qu] škripati, pokati

chillar žvižgati, piskati; kričati, vreščati; škripati; vabiti (s piščalko)

¡no me chilles! ne kriči name!

chirriar (pres: -ío) prasketati; škripati; vreščati, kričati; napačno peti

cíčati cíčīm
1. cviliti: pseto ciči od radosti; pacov se uhvatio u gvožđe pa ciči
2. škripati: kola koja nisu namazana ciče; snijeg, sneg ciči pod nogama
3. žvižgati: vjetar ciči; meci, kugle ciče
4. pokati: sa brda ciče puške
5. cvreti se: sirova bukova oblica tinjavo je gorjela i cičala
6. cvrčati: ispod glačala koje je krojač pritisnuo na mokru krpu šištalo je i cičalo
7. vreščati, cviliti: majke su od bola cičale kad su im odvodili djecu
8. cviliti, škripati: u nevještim rukama violina ciči

cijùkati cìjučēm, cijúkati cìjūčēm
1. čivkati: pilići cijuču; mlade lastavice cijuču
2. škripati: drumom cijuču točkovi
3. cviliti: tramvaj cijuče
4. skovikati: soko cijuče

concrepō -āre -crepuī (—)

I. intr. močno (za)ropotati, (za)hreščati, šklopotati, (za)škripati, (za)žvenketati: foris concrepuit, ostium concrepuit Kom., scabilla concrepant Ci. klopočejo, concrepuere arma L. je zarožljalo, cymbala concrepuere deo Pr., aeriferae comitum concrepuere manus O., concrepantibus digitis Hier. tleskajoč s prsti; (o osebah): exercitus gladiis ad scuta concrepuit L. je udarjala z meči ob ščite, armis concrepat multitudo C.; poseb. digitis concrepare s prsti tleskniti (tleskati): Pl., si digitis … concrepuerit Ci. če je le tlesknil s prsti = če je le s prstom mignil, tako tudi: si decemviri concrepuerint Ci. —

II. redk. trans.

1. udariti (udarjati) ob kaj: c. aera O., Petr., Mart., c. hastis scuta Petr., digitos c. Petr. s prsti tleskati.

2. zveneč oznaniti (oznanjati): solemne ieiunium bucinā c. Hier.

creak [kri:k]

1. samostalnik
škripanje

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
škripati

creaking hinges last long kdor dolgo kašlja, dolgo živi