škripanj|e, škripanj|e srednji spol (-a …) das Knirschen (z zobmi Zähneknirschen); lesa: das Knarren
škripánje crissement moški spol , craquement moški spol ; (z zobmi) grincement moški spol
škripánje s
1. škripanje
2. škrgutanje
škripánje -a s., скрип -у ч., скрипі́ння -я с., рипі́ння -я с.
škrípanje creak, creaking; gnashing; grinding; crepitation; jar
škrípanje z zobmi gnashing (ali grinding) of teeth
škrípanje (-a) n cigolio, scricchiolio, stridore:
škripanje vrat lo scricchiolio della porta
škripanje voza il cigolio del carro
škripanje z zobmi stridor di denti (tudi pren.)
škrípanje crujido m ; rechinamiento m
škrípanje -a s scârţâit, scrâşnet
argūtātiō -ōnis, f(argūtārī) pokanje, škripanje: tremuli lecti Cat.
chirriadura ženski spol prasket, škripanje
chirrido moški spol kričanje; vreščanje; škripanje
cigolio m (pl. -ii) škripanje
cȉjūk m
1. čivkanje: cijuk kanarinca
2. škripanje: cijuk vrata
3. cviljenje: cijuk tramvajskih točkova
cȉlīk m
1. zven, glas: cilik muzičkog instrumenta; cilik violine
2. zvonjenje: cilik budionika, kućnog zvonca, telefona
3. škripanje: cilik vrata, osovine na kolima
4. jok in stok: cilik gladne dječice
5. vrisk: začu se njen veseli cilik
concrepātiō -ōnis, f (concrepāre) vršanje, škripanje, hreščanje: Arn.
creak [kri:k]
1. samostalnik
škripanje
2. neprehodni glagol & prehodni glagol
škripati
creaking hinges last long kdor dolgo kašlja, dolgo živi
crepitation [krepitéišən] samostalnik
prasket, pokljanje; škripanje
crepitus -ūs, m (crepāre) ton, jek, zvok, žvenket ipd.: echo crepitu clangente cachinnat Acc. fr., cr. creber Varr. trušč (v mestih in vaseh), num qui strepitus, clamor, crepitus exauditus est? Corn., non ad ictum tantum exagitamur, sed ad crepitum Sen. ph. (ob hreščanju), magis mihi vox avocare (da moti) videtur quam crepitus Sen. ph. hrušč; (o orožju) rožljanje, žvenket: armorum, missilium L., gladiorum Auct. b. Hisp.; (o kovinski opremi, o posodi) žvenket(anje), ropot(anje): crepitūs frenorum Varr., cr. calicis Vitr., si trulla inverso crepitum dedit aurea fundo Iuv.; (o tečajih in zapahih) škripanje: sonitum prohibe forium et crepitum cardinum Pl., sonitum et crepitum claustrorum audio Pl.; (o mlinu) klopot(anje): molarum cr. Enn. fr., molae crepitum faciebant Naev. fr. so klopotali; (o razpetem platnu) šum(enje): carbasus ut quondam magnis intenta theatris dat crepitum Lucr. šumi; (o glasbilih) donenje, glas, zvok, zvenenje, razleganje: cr. musicus Pac. fr., aeris L., Sen. ph. = cymbalorum L., crepitus ululatusque nocturni (namreč ob Bakhovi svečanosti) L., crepitu dissono auxilians (ob mesečevem mrku) Plin., cr. testarum (glinastih škrgetcev) Iuv., magno tibiarum et scabellorum crepitu Suet.; (o glasu): cr. vocum Sen. ph. močno zveneči glasovi, virtus et philosophia et iustitia verborum inanium crepitus est Amm. so le prazne besede; (o gromu, bučanju ipd. zračnih pojavih): nec fulmine tanti dissultant crepitus V. bobnenje groma; poseb. ob pojavu kakega božanstva: strepitus (hrup), crepitus (prasketanje), sonitus (hrušč), tonitrus Pl.; (o dežju) šum(enje): imbrium per folia cr. Plin.; (o stvareh, ki pokajo, se rušijo ipd.) hrušč, lomot: cr. arboris, aedificiorum Plin., montes duo inter se concurrerunt crepitu maximo Plin.; (o ognju in gorečih predmetih) prasket(anje), sikanje: cr. ignis, ignium Plin., Amm., viridis materiae flagrantis L.; (o delih človeškega in živalskega telesa): cr. dentium Ci. šklepetanje, škrtanje, pedum Ci. škripajoče stopinje, articulorum, cum se ipsae manus frangunt Sen. ph. pokanje, digitorum Mart. tlesk(anje) s prsti, alarum L. frfotanje; (o udarcih) plesk, tlesk, tresk: nulla vox inter crepitum plagarum auditur nisi haec Ci. medtem ko so peli udarci; poseb. crepitus ventris, v zvezi tudi samo crepitus „pok“ = glasni prdec, glasni vetrovi, glasno spuščanje vetrov (flatus pa je tiho spuščanje vetrov): Min., veniam dare flatum crepitumque ventris in convivio emittendi Suet., ventre redditi crepitus Sen. ph., reddere crepitus Plin., Sen. ph., sed illi (Stoici) crepitus aiunt aeque liberos ac ructus esse oportere Ci.
cri [kri] masculin krik; klic; vzklik; (živalski) glas; technique cviljenje, škripanje, žvižg (lokomotive)
à grands cris z glasnimi kriki, figuré vztrajno, glasno zahtevajoč
cri d'alarme, de détresse klic v sili
cri d'armes (militaire) geslo
cri de conscience glas vesti
cri de guerre, de ralliement bojni krik
cri d'une étoffe šuštenje tkanine
cri de joie krik, klic veselja
cri de la lime cviljenje pile
cri public javno mnenje
le dernier cri zadnji krik, najnovejši modél
la mode dernier cri najnovejša moda
n'avoir, ne faire, ne jeter qu'un cri neprestano vpiti
jeter, pousser un cri, les hauts cris zavpiti, zakričati, energično protestirati
cricchio m (pl. -chi) prasket; škripanje