Franja

šib|ek (-ka, -ko) schwach (strukturno strukturschwach, po številu rojstev - letnik geburtenschwach, po uspehih leistungsschwach, na igrišču, pri igri šport spielschwach, v mišljenju denkschwach, šport v napadu sturmschwach); (nemočen) kraftlos, schwächlich; (šibkega zdravja) gebrechlich; (šibke postave) schmächtig, schwächlich; (neizrazit) niedriggradig; svetloba: matt
šibka sklanjatev/spregatev schwache Deklination/Konjugation
šibka stran die schwache Seite
šibki spol das schwache Geschlecht
na šibkih nogah schwach auf den Beinen, figurativno auf schwachen Füßen stehen

šíbek weak; feeble; faint

precéj šíbek pretty weak, pretty feeble
šíbka konstitucija medicina weak constitution
šíbek v kolenih weak-kneed
šíbki spol (ženske) weaker sex
šíbka točka weak point
šíbek značaj weak-mindedness
šíbkega značaja weak-minded
šíbek odpor weak resistance

šíbek faible, débile, fragile, frêle, délicat, chétif, grêle ; (bolehen) souffreteux, maladif, infirme

šibkega zdravja d'une santé délicate

šíbek (-bka -o) adj.

1. debole; gracile, mingherlino:
šibek otrok bambino gracile
šibek značaj carattere debole
biti šibke postave essere di gracile costituzione

2. debole, tenue, fioco; ekst. fiacco;
šibek veter vento debole
šibka svetloba luce fioca

3. debole, scarso, esiguo:
šibka vidljivost scarsa visibilità
šibka zasedenost dvorane pubblico esiguo in sala

4. pren. debole, vulnerabile:
šibko mesto neke teorije il punto vulnerabile di una teoria

5. elektr.
šibki tok corrente a bassa tensione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. šibka cezura cesura femminile
šibki spol il sesso debole
stati na šibkih nogah poggiare su basi fragili

šíbek -bka -o i šibák -bka -o komp. šibkejši -a -e
1. slab: -a točka; -a deklinacija; -i glagoli; -a pijača
slabo, nejako piće; šibek veter; -o polje pri šahu; -i spol; -i tok
slaba struja; -a raztopina
slaba otopina; biti šibek v nogah; šibek otrok
nejako dijete, dete; socialno šibek; biti -e pameti
2. slab, slabačak, slabunjav: vso jesen je že šibek

šíbek débil; endeble; tenue; sin energía ; (bolehen) enfermizo, enclenque, canijo

šíbek prid., слабки́й прикм., слабоси́лий прикм., кво́лий прикм.

šíbek -bka -o prid.
1. slab, fără putere
2. firav, şubred

adynamic [ædainǽmic] pridevnik
medicina slaboten, oslabljen, šibek

atono agg.

1. jezik breznaglasen, nenaglašen, atoničen

2. redko šibek, mlahav

brevis -e, adv. breviter (prim. gr. βραχύς)

I. prostorsko:

1.
a) po dolžini kratek, majhen (naspr. longus): iter breve Ci., iter brevius O., iter brevissimum Cu., via brevis V., via brevior N., Tib., Iuv., via brevissima O., cursus brevissimus V., breve caput V., breves viperae H., brevis coma Sen. tr., brevior mensura capillis O., Corsica Sardiniā brevior, porrectior Ilvā Sen. ph., curvo brevius compellere gyro Tib., quo (arcu) brevius valent T. v boju iz bližine, parvo brevius quam totus Plin.
b) po širini ozek (naspr. lātus): alvus V., aqua O., frons Mart., iter urinae brevius Cels.; librum in breve cogere H. tesno zviti.
c) po višini kratek, majhen, nizek (naspr. longus, altus, procerus): (homo) brevi capite Pac. fr., longus an brevis sit Ci., (iudex) brevior quam testis Ci., homo corpore brevis Suet., scopulus brevis O., brevia virgulta Cu., ilex brevior Sen. tr., Alpium breviora L. nižji griči.
č) po globini nizek, neglobok, plitev (naspr. altus, profundus): brevis puteus Iuv., brevia vada V., Sen. tr. = subst. brevia -ium, n plitvine: Eurus in brevia urget V., brevia litorum T., tudi v sg. (kolekt.): naves fabricatur plano alveo adversus breve T.
d) po splošnem obsegu majhen, droben, šibek: mus brevis O., in brevem formam contrahi O., brevis avicula Amm.

2. pren. majhen, neznaten, pičel, boren: pars exigua brevisque Lucr., b. cena, census, pondus H., impensa, imperia O., breves macularum oculi Plin., summa brevior Mart.

II. časovno:

1. kratek (naspr. longus): tempus Ter., V., brevissimum tempus L., ad breve tempus (naspr. diu) Ci. za kratek čas, brevi tempore Ci., C., N., Suet. za malo časa, v kratkem, kmalu (potem) = brevi spatio Cu., brevi spatio interiecto C.; dies brevior O., brevior ut fiat dies faciam Pl., noctes breviores C., vita brevis Pl., S., Sen. ph., breve aevum H., Plin. iun., breves anni H., vitae brevis cursus, gloriae sempiternus Ci.; subst. breve -is, n (sc. tempus) malo časa, skoraj le v adv. obratih: breve Cat. malo časa, brevi Ci., C., N. idr. (neklas. in brevi Afr. fr., Fl.) za malo časa, v kratkem, kmalu (potem), brevi deinde, brevi post L. kmalu potem, brevi antequam moreretur Gell., ad breve Suet., Vulg. za kratek čas; pesn. brevi spatio ali samo brevi = nekoliko časa, malo časa: illa brevi spatio silet O., cunctatus brevi O.; brevi (kot abl. mensurae) pred komp. = za malo časa, malo: fuit Aeschylus non brevi antiquior Gell.

2. pren.
a) kratek = kratkotrajen, kratkoročen, bežen, minljiv, venljiv (naspr. longinquus, perpetuus, sempiternus): bonum Nov. fr., occasio Ter., Ph., hora Lucr., ver O., lux Cat., donum, gaudium Sen. tr., osculum T. na hitro, dolor Ci., ira furor brevis est H., assensus, amores T., fortuna Sil.; pesn.: b. lilium H. le malo časa cvetoča, venljiva, nimium breves flores rosae H. prehitro venljivo cvetje vrtnice, brevis dominus (arborum) H. ki je le malo časa njihov lastnik.
b) α) (o govoru) kratek, kratkorečen, jedrnat, kot adv. na kratko, z malo besedami, jedrnato: narratio, laudatio Ci., longum est ea dicere, sed hoc breve (= breviter) dicam Ci., breve faciam Ci. opraviti hočem na kratko, breve confitendum est Ci., in breve cogere L. okrajšati, quam brevia responsu Ci., breviter dicere, describere, narrare, tangere, attingere Ci., quod ego pluribus verbis, illi brevius (dixerunt) Ci., agam quam brevissime potero Ci., brevissime dicere de aliqua re (naspr. fuse lateque) Ci.; adv. abl. neutr. sg.: quod ego brevi explicabo Ci. z malo besedami. Od tod subst. breve -is, n kratek zapisek, kratek zaznamek, notica: ut in brevi Q.; enako tudi brevis -is, m (sc. liber ali libellus): Eccl., Lamp., Vop., Cod. Th. β) met. (o govorniku samem) kratkorek (naspr. longus, copiosus): esto brevis H. bodi kratek = povej na kratko, brevis esse laboro, obscurus fio H., ut ego brevior sim Ci. da se krajše izrazim.
c) metr. kratek, kratko izgovorjen (izgovarjan) (naspr. longus, productus): Q., syllaba Luc. fr., postrema syllaba brevis an longa sit, ne in versu quidem refert Ci., syllaba longa brevi subiecta vocatur iambus H., syllabae longae et breves et mediocres Gell.; subst. brevis -is, f (sc. syllaba) kratek zlog: creticus, qui est e longa et brevi et longa Ci.; o izgovarjanju nezategnjen, nepodaljšan, okrajšan: „ indoctus“ dicimus brevi primā litterā Ci., contractione brevius Ci.

cadūcus 3 (cadere)

1. padajoč, padel, pal: aqua Varr., O., folia O. odpadlo listje, lacrimae O., fulmen H. zalučana strela; pesn.: bello caduci Dardanidae V. v vojni padli; subst. cadūcum -ī, n odpadel cvet: Cael.

2. zrel, da odpade, odpadljiv, osipljiv: frons, flos O., vitis naturā est caduca Ci., lignum,... caducum in domini caput H. ki je hotelo pasti; pesn.: si mora praesentis leti tempusque caduco oratur iuveni V. mladeniču, odločenemu za smrt.

3. pren.
a) padav, minljiv, nestalen, slab, šibek, ničev: res humanae fragiles caducaeque Ci., alia omnia falsa, incerta, caduca, mobilia Ci., fama, spes, preces O., ignis Sen. ph. vodena strela.
b) jur. = kar zapade tujim dedičem ali državni blagajni, zapadel, brez lastnika, nikogaršnji: in via caducae hereditatis Ci., possessio Iust., bona Icti.; subst. cadūca -ōrum, n nikogaršnja posestva: Icti.; pren.: doctrinae possessio quasi caduca (zavržena) atque vacua Ci.
c) medic. padavičen, božjasten, epileptičen: puer Ap., equus P. Veg., morbus Ap. h. ali passio Isid. padavica, božjast, epilepsija. — Adv. cadūciter padavo, navzdol: Varr.

cobarde strahopeten, bojazljiv, plah, neodločen, cagav; šibek

cobarde m strahopetec, mevža

crocotillus 3 zelo droben, drobcen, šibek: Pl. fr.

débil šibek, slaboten, medel

es su punto débil to je njegova šibka stran

debile [dí:bail] pridevnik
arhaično slaboten, šibek, izčrpan

débile [debil] adjectif slaboten, šibek, brez moči, debilen

masculin: un débile (mental) bebec, slaboumnež
débile de la volonté šibke volje
santé féminin débile rahlo, šibko zdravje

debole

A) agg. slaboten, šibek, onemogel:
è debole per la febbre onemogel je zaradi vročice
essere debole di vista slabo videti
essere debole di mente biti omejen
avere la memoria debole biti pozabljiv
sesso debole šibki spol
essere debole in qcs. biti slab v čem
corrente debole slab, slaboten tok
voce debole slaboten glas
luce debole medla svetloba
scusa debole slab, neprepričljiv izgovor
la traduzione è piuttosto debole prevod je precej medel
governo debole šibka vlada

B) m

1. slaboten, onemogel:
proteggere i deboli e gli oppressi braniti slabotne in zatirane

2. slabotnež

C) m slabost; slaba stran, šibka stran:
le donne sono il suo debole ženske so njegova slabost
ha il debole del gioco hazard je njegova šibka stran
la matematica è il suo debole v matematiki je šibak

dünn

1. Blech, Ast, Stoff, Schicht: tenak, tenek; Mensch, Beine: suh; (schlank) ozek

2. Luft, Nebel, Besiedlung, Haar, Suppe: redek; Teig: redek, mehek, tekoč

3. Regen: rahel; Stimme, Lächeln, Argument: šibek, šibak dünner werden hujšati, shujšati; Haar: izpadati; sich dünn machen stisniti se, stiskati se; (weglaufen) podurhati jo

exiguus 3, adv. -ē (ex in agere; prim. ambiguus) „skopo odtehtan“, „natanko umerjen“, od tod

1. ozek, tesen, skop = pičel: toga H., exigue sumptum praebere Ter., exigue et exiliter ad calculos revocare amicitiam Ci., exigue dierum habere triginta frumentum C. komaj za 30 dni.

2. (krajevno) tesen, majhen: fines, pars terrae Ci., castra, civitas C., aedificia Hirt., locus, sedes, rus, urbs, pars montis V., casa O., vicenariam exiguiorem faciunt Front.; subst. exiguum -ī, n majhnost, majhen del: campi, spatii L.; occ. majhen = majcen, kratek, droben, šibek: cor Ci., corpus N., H., femur H. suho, umbra H., mus V., Calvus O.

3. (po količini) majhen, neznaten, malo česa: exiguus numerus oratorum, non exigua pars populi, exiguae copiae amicorum Ci., exiguis copiis dimicare N., exigere humor, pulvis V., census H., haustus O., exiguior aqua Ulp. (Dig.), aridum si dabis, exiguius dato Col., de fratrum populo exiguissima pars restat O., legatum exiguius Paul. (Dig.), exiguissima legata Plin. iun.; subst. neutr. = malenkost, malo: exiguum naturalis vigoris L., aquae O., tritici Cu., mellis Plin., salutis Sil., exiguo adsueta iuventus V. zmernosti (na)vajena, exiguum tument vela Lucan., exiguum sapio Plin. iun.

4. (časovno) kratek: tempus, vita, vitae curriculum, dies (rok) Ci. exigua pars aestatis C., exigua nox V., requies O.; subst. neutr. = malo časa, nekoliko časa: exiguum contingis amanti O., exiguo post obitum eius Plin. (za) malo časa po … , exiguum dormire, exiguum temporis Plin. iun.

5. (po kakovosti) majhen, neznaten, skop = skromen, nepomemben, slab(oten): fructus, ingenium, laus Ci., pabulatio, facultates C., vires, ignis, solacia V., vox V., Q., Suet. slaboten, tenek, exiguior vox Ulp. (Dig.), exiguus sonus, exiguum conamen, exiguae dapes O., elegi H., materia Ph., genus exiguius, nummi exiguiores Ulp. (Dig.); z gen.: exiguus animi Cl.

Opomba: Komp. exiguior -ius in superl. exiguissimus 3 neklas.