Franja

še still; yet, as yet

še ne not yet
še vedno still
še nikoli never yet
še enkrat once more
še več still more
še danes this very day
še do danes, še zdaj this very day, even now
še nocoj this very night
še do pred kratkim, do nedavnega until very recently
še isti dan on the very same day
še pred enim tednom sem govoril z njim it is only a week since I spoke to him
še dolgo pozneje for a long time after
še ta teden before this week is over
še oni teden sem jo videl I saw her only last week
še včeraj only yesterday
še zadnjega maja as late as last May
še letos bodo prišli they will still arrive this year
še leta 1960 as late as 1960
še lani only last year
še boljši better still
še močneje kot even stronger than...
še enkrat toliko twice as much, as much again
še enkrat tako velik twice as tall, as tall again
še mnogo much (oziroma many) more
samó še to pot (tokrat) just once more, only this once
komaj še kdo hardly anyone left
še dražji, še višji dearer still, higher still
(samo) še trenutek just a moment
še nikoli never yet
še kaj (drugega)? anything more (ali else)?
imaš še kaj papirja? have you (got) any paper left?
imaš še kaj denarja? have you any money left?
še eno skodelico čaja, prosim! another cup of tea, please!
daj mi še malo kruha! (could I have) another piece of bread, please
danes je vreme še slabše kot včeraj today the weather is even worse than yesterday
dokler je še čas while there is still time
on še ne more delati he is still unfit for work
tega še nikoli nisem videl I have never seen that before
počakaj še dva dni! wait another two days!
daj mu še en kozarec vode! give him another glass of water!
treba je še videti it is yet to be seen
to bomo še videli that remains to be seen
še vedno živijo v Ljubljani they are still living in Ljubljana
še to zimo bo prišel he will be here some time this winter
lahkó še pride he may still come, he may come yet
poskusi še enkrat! try again!, try once more!, pogovorno have another go!
kaj še hoče? what else does he want?
lahko počakaš še en teden? can you wait another week?
še tega je manjkalo! that's all we wanted!
ni bila še dolgo omožena, ko... she had not long been married when...
ostalo je še nekaj denarja there's still some money left, there's a bit of cash left over
naj bo še tako bogat, ne bo uspel no matter how rich he is, he will not succeed
še (= niti) pogledal me ni he did not so much as look at me
kaj še! (= kje pa, ni govora o tem!) what next!
še obesili ga bodo, še na vislicah bo končal! he'll come to a sticky end (one of these days)!
še (vedno) smo tu we are still here
dokler je še živel while he was still alive
nisem še končal I have not yet finished, I still haven't finished

še [è]

1. sedanjost, preteklost, prihodnost: noch (še je bolna sie ist noch krank, si še premlad du bist noch zu jung, še nismo … wir haben noch nicht …, še tri dni noch drei Tage, drei Tage noch, še danes noch heute)
še (vedno/zmeraj) noch immer
komaj še kaum noch
še nikoli noch nie
kdaj še bo: mal noch

2. domneva, bojazen: (womöglich) noch (še padla bo sie wird womöglich noch fallen)

3. ostanek, dodatek: noch (še sto tolarjev noch hundert Tolar, še enkrat noch einmal)
tudi še auch noch
še deset/pet weitere zehn/fünf

4. primerjava:
še več/manj/lepši noch mehr/weniger/schöner

5.
še (nekako) noch irgendwie
bo že še es wird schon gehen; wir werden irgendwie über die Runden kommen
še kar noch irgendwie
še najboljši/najlepši noch am besten/schönsten, am besten/schönsten noch
to/toliko pa še … das/[soweit] so weit … immer noch (to pa še vem, da … das weiß ich immer noch, [daß] dass …)

6. (celo) auch, sogar (še odrasli si ne upajo auch/sogar die Erwachsenen trauen sich nicht)

7. (niti) nicht einmal (še za kruh ne nicht einmal für das Brot, še petnajst let ni stara sie ist nicht einmal fünfzehn)
še malo ne überhaupt nicht

8. poudarjalno:
še vprašaš! und ob!
pa še kako! und wie!
pa še kakšen/kolikšen! und was für einer/wie groß!
še sanja se ti ne hast du eine Ahnung!
samo še enkrat! versuch's noch mal!
kaj še! Wo denn!
|
še in še/še pa še noch und noch, in Hülle und Fülle, Unmengen, (vedno znova) noch und nochmals/noch und noch einmal
kar je preveč, še s kruhom ni dobro das ist [zuviel] zu viel des Guten

še prislov encore

še ne pas encore
še danes dès aujourd'hui
še nocoj ce soir même
še enkrat encore une fois, de nouveau
še enkrat napisati récrire, recopier
še enkrat toliko le double, deux fois autant
šele ne … que, seulement
še nikoli jamais encore
še to je manjkalo il ne manquait plus que cela
še vedno toujours, encore
najsi je še tako bogat si riche qu'il soit (ali soit-il)
še ni prišel? il n'est pas encore arrivé (ali venu)?

še pril.
1. kazuje da se nešto dodaje, nastavlja, ponavlja, još: še jutri, pa bo konec
još sutra, pa će biti kraj; še ti povej
kaži još ti; zdaj pa še to
a sada još ovo; si še tam
jesi li još tamo; še kaj pridi
dođi još; prihajali so še in še
dolazili su jednako, dolazili su i dolazili; daj mi še suknjo
daj mi još kaput; še in še je govoril
govorio je bez kraja; še in še je pil
pio je te pio, bez kraja
2. negirani prirok izuzima ili ograničuje, još: danes še ne
danes još ne; pri nas še ne
kod nas još ne; še malo ne
ni malo; še tega ne ve
ni to ne zna
3. podvlači pojedine dijelove rečenice: še sanjalo se mi ni o tem
o tome nisam ni sanjao; še ne pogleda me
pa me ni ne pogleda; še besede ni rekel
nije progovorio ni riječi
4. potvrđuje ili odbija s dopuštanjem protivnoga: kako se imaš? — še kar
kako si? koješta, još nekako
5. odlučno odbija: ali tako? — kaj še!
da li ovako? — ne, nikako
6. vsaka še tako mala podpora je dobrodošla svaka je pomoć dobrodošla, ma kako mala bila; če si še tako previden, nesreči ne uideš
koliko si god oprezan, nesreći nećeš umaći

še aún; todavía

še ne aún no, todavía no
še enkrat una vez más, otra vez, de nuevo
še enkrat toliko el doble, otro tanto
še enkrat toliko širok de doble ancho
še danes hoy mismo, aún hoy, hoy todavía
še pred jutranjim svitom ya antes de amanecer
še vedno todavía; siempre
le še 10 minut tan sólo diez minutos
vsaka še tako majhna usluga toda complacencia por pequeña que sea
še to je manjkalo esto era lo que faltaba
nisem še bil v Španiji no he estado nunca en España
k temu je treba še dodati a ello hay que añadir
najsi je še tako bogat por rico que sea
naj še tako prosi por mucho que suplique
še ni prišel? ¿no ha venido aún?

še |enkrat| medm., біс виг.

še prisl.
1. încă, mai
□ še vedno tot
□ še enkrat încă o dată
2. şi

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

šè člen., ще, іще́ присл.

ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu frazem
(pregovor) ▸ ne igyál előre a medve bőrére

kovati železo, dokler je še vroče frazem
(pregovor) ▸ addig üti a vasat, amíg meleg
Sopomenke: kovati železo, dokler je vroče, kuj železo, dokler je vroče

ena lastovka še ne prinese pomladi frazem
(pregovor) ▸ egy fecske nem csinál nyarat

kamor gre še cesar peš frazem
(o stranišču) ▸ ahová még a király is gyalog jár [illemhelyre megy]
Šel sem tja, kamor gre še cesar peš. ▸ Odamentem, ahova még a király is gyalog jár.
Ko si zapustil prostore, kamor gre še cesar peš, si si pač umil roke. ▸ Ha kijöttél abból a helyiségből, ahová még a király is gyalog jár, akkor nyilván megmostad a kezed.

kjer nič ni, še cesar ne more vzeti frazem
(pregovor) ▸ ahol nincs, ott ne keress

preveč še s kruhom ni dobro frazem
(pregovor) ▸ jóból is megárt a sok

v sili hudič še muhe žre frazem
(pregovor) ▸ ha ló nincs, a szamár is jó

absum -esse, āfuī, āfutūrus (redkeje abfuī, abfutūrus); pesn. in ret. cj. impf. āforem, inf. fut. āfore; pravzaprav „odsostvovati“ (naspr. adesse prisostvovati)

I.

1. odsoten biti, ne biti kje, izost(ja)ti od kod; abs.: Dareus, dum ipse abesset, custodes reliquit N., vellem abesset O.; abese longe, longe gentium, procul, propius Ci.; litota: nec (Iuno) usquam aberit V. bo vselej prisotna. Izhodišče: non longe hinc Pl.; s samim abl.: domo et foro Ci. ep., Athenis N., et poteras nuptā lentus abesse tuā O.; večinoma s praep.: ab domo Pl., L., a foro, ab urbe, ex urbe Ci.; evfem. = pregnan biti: afui simul cum re publ. Ci., qui nulla lege (nezakonito) abessem Ci., Scythicique in finibus Histri ille ... lusor Amoris abest (= vivit absens) O.; occ. ne udeležiti (udeleževati) se česa, ne biti pri (v) čem, ne priti (prihajati) k čemu; z abl.: publicis consiliis L., clades, quibus afui, unus omnium maxime sensi Ci., ea fuit causa, quare toto bello abessent C.; s praep.: a periculis S., ab hoc concilio, ab his studiis Ci., a consilio, a bello C.; afuisse me in altercationibus fero non moleste Ci.

2. ne pomoči (pomagati) komu, zapustiti (zapuščati) ga (naspr. adesse, defendere; prim. deesse = na cedilu puščati); abs.: nusquam abero (sc. tibi) et tutum patrio te limine sistam V., facile etiam absentibus nobis (brez nas) veritas se ipsa defendet Ci.; večinoma z dat.: longe iis fraternum nomen populi Rom. afuturum C. da jim ne bo nič pomagalo (koristilo), ut mirari Torquatus desinat, me, qui Autronio afuerim, Sullam defendere Ci., nec deus dextrae erranti afuit V.

3. pren. manjkati, ni, manjka česa (prim. deesse); abs.: studium semper adsit, cunctatio absit Ci., mecum leges, mecum libertas afuit Ci., cum omnia subsidia vitae abessent L., quidquid abesse poterat Cu. kar se je lahko utrpelo; z dat.: abest historia litteris nostris Ci., hoc unum illi, si nihil utilitatis habebat, afuit (ni bilo), si opus erat, defuit (se je pogrešalo) Ci., fraudem et sermoni et rei abesse L.; pesn.: remo ut luctamen abesset V. da bi se veslalo brez težave, curtae nescio quid semper abest rei H.; z a(b): memoria a meo sensu afutura Ci., (tua virtus) aberat a me Ci., quae libido ab oculis, quod facinus a manibus tuis afuit? Ci., et quo plus intererat, eo plus aberas a me, cum te non videbam Ci. ep. tem občutneje sem te pogrešal, neque animus neque corpus a vobis aberit S.

II.

1. daleč, stran, oddaljen, ločen biti: ii, qui longissime absunt C. najbolj oddaljeni, hostium copiae non longe absunt Ci.; tudi: prope, propius, proxime, procul, alte abesse Ci., L. idr.; z a(b): cum domus patris a foro longe abesset Ci., non longe a Tolosatium finibus absunt C. Razdalja z acc.: Teanum a Larino abest XVIII milia pasuum Ci., quot milia fundus abesset ab urbe Ci., abesse aliquot dierum viam Ci., quinque dierum iter a Carthagine L.; z izpuščenim subst.: quadridui (sc. viam) ab Autronio abesse Ci., bidui aberam Ci.; redkeje z abl.: abesse bidui spatio ab eo Ci., aequo ferre spatio ab castris abesse C., abesse VII milium intervallo C.

2. pren. daleč, oddaljen biti, nič ne imeti opraviti s čim, ne biti (v časovnem pomenu in o abstr. pojmih): cuius aetas a senatorio gradu longe abesset Ci., appropinquatio mortis, quae certe a senectute non potest longe abesse Ci., tantum afuit ab insolentia gloriae N., abesse a carcere et a vinculis Ci., nisi me animus fallit, haud multum a me aberit infortunium Ci., neque abest suspicio C. in človek bi sumil, suspicere ..., quod abest longissime Ci. na kar ni misliti, paulum abesse a capienda urbe Iust. skoraj (malodane) osvojiti si mesto; kot izraz želje v opt.: vis absit, ferrum ac lapides removeantur Ci. nasilja naj ni, carnifex ... absit non modo a corpore civium, sed etiam a cogitatione Ci., absit publica fraus L. naj se ne omeni; z abl.: absint inani funere neniae H. naj se opuste pri ..., absit invidia verbo ali absit verbo invidia L. ali le absit invidia Cu. ne bodi samohvalno rečeno, bog ne daj predrzne besede; tako se lahko absit sloveni tudi, kadar je njegov subjekt stavek z ut ali inf.: bibere aut etiam ēsse inter agendum ... ab oratore meo procul absit Q. bog ne daj, da bi pil ... = piti ... nikakor ne sme, absit, ... ut Milonem hospitem ... deseram Ap. bog ne daj, da bi ..., nočem ...

3. occ.
a) prost biti česa: abesse a vitiis, a molestiis Ci., a qua suspicione ille aberat plurimum Ci., quamquam abest a culpa, suspicione tamen non caret Ci., afuit a societate sceleris N., abesse a cupiditate pecuniae N., a poena Cod. Th.; pesn. z dat.: abfuimus dolori O. pozabili smo bolečino.
b) razločevati se, razlikovati se, različen biti: abesse plurimum a saltatore debet orator Ci., nulla re longius absumus a natura ferarum Ci., longissime Plancius a te afuit Ci. = te je prekosil; tudi o abstr.: id autem tantum abest ab officio, ut nihil magis officio possit esse contrarium Ci., a schemate procul abest communicatio Q.; tudi = zaosta(ja)ti za kom, ne dosegati koga (v čem): consultus iuris ... abest virtute diserti Messalae H., a Zeuxide abest discipulus Q.
c) ne strinjati se s čim: a sententia, a consilio fugiendi Ci., sed ab eo plurimum absum Ci. to mi niti na kraj pameti ne pride.
č) (o stvareh) ne spodobiti se, ne prikladati se, ne ujemati se, ne pristajati: musice abest ab principis persona N., haec etsi ficta sunt a poëta, non absunt tamen a consuetudine somniorum Ci. se čisto dobro ujema.

4. pogosto abest brezos. v nekaterih reklih,
a) v nikalnih izrazih haud multum, haud (non) procul, non longe abest, quin ... ni mnogo (malo je) oddaljeno od tega, da ne bi ... = malodane ..., skoraj bi: Ci., L. idr., neque multum afuit, quin etiam castris expellerentur C. malo, da niso bili ... = skoraj bi bili izgnani tudi iz tabora, minimum afuit, quin periret V., nihil afore credunt, quin V. že mislijo; paulum (= non multum) abest, quin ... C., Suet.; quid abest quin ...? L., včasih z dodanim ab eo: neque multum abnesse ab eo, quin ... C.; osebno: Ap., haud multum afuere, quin opera perrumperent L. ap. Prisc.; osebno in pozitivno: ille longissime aberit, ut credat Ci.
b) v pozitivnem reklu tantum abest, ut ... ut ... toliko je oddaljeno od tega, da (bi) ..., da ... = ne le da ne ..., ampak ali še (celo) ...: tantum abest, ut gratiam quaesisse videar, ut multas susceperim simultates Ci. ne le da nisem iskal hvale, še celo mnogo sovraštva sem si nakopal, tantum afuit, ut exercitum periculosum putaret, ut in eo praesidium rei publicae poneret Ci. ne samo da se mu vojska ni zdela nevarna, še celo varnost države je polagal vanjo; v drugem ut stavku pogosto etiam, quoque: Ci. ep., Suet., redkeje contra: L., potius: le Ap. = marveč, še celo, nasproti; namesto drugega ut stavka samostojen stavek z etiam idr.: tantum abest, ut se indicet, perficiet etiam ... Ci., tantum aberat, ut binos scriberent, vix singulos confecerant Ci. Drugi ut stavek je konsekutivni stavek besedi tantum, prvi kaže v želelni obliki to, od česar je kaj oddaljeno, zato stoji pred njim včasih še ab eo: L., tantum autem abest ab eo, ut malum mors sit, ut verear Ci. Redko osebno: Lucr., milites tantum afuerunt, ut perturbarentur, ut potius accessiones fecerint Auct. b. Alx. — Od tod adj. pt. pr. absēns -sentis

1. odsoten, nepričujoč, nenavzoč (naspr. praesens, coram)
a) predikativno: semper absenti adfui Deiotaro Ci., a quo vivo nec praesens nec absens rex quicquam impetravit Ci., Appium fratrem absentem (za njegove odsotnosti) de fundo deiecit Ci., absens mecum in gratiam rediit Ci. kot pregnanec; o umrlih: Vitr., absentes (poëtae) sunt pro praesentibus Pl.; o takih, ki ne nastopajo kot sokandidati za častne službe, čeprav so v Rimu: Ci. (De re publ. VI, 11), plebs tribunos plebi absentes Sex. Tempanium, A. Sellium, Sex. Antistium ... fecit L.; o nekom, ki ni prišel pred sodnika, čeprav je bil poklican: de absente iudicare Ci.; pogosto kot predikat v absolutnem abl.: me absente Ci. med mojo odsotnostjo, te praesente absente Ter. bodi prisoten ali odsoten; v starejšem jeziku stoji včasih absente nam. pl. absentibus: nescio quid absente nobis turbatumst domi Ter.; pren.: z duhom neprisoten: cum milite isto praesens absens ut sies Ter., mente ac sensu absentissimus Aug.
b) atributivno: amicorum colloquia absentium Ci.

2. (o krajih in rečeh) daljen, oddaljen: Rhodos H., Romae rus optas, absentem rusticus urbem tollis ad astra levis H., ventis absentibus Stat. če jih ni; abs. rogus Mart., absentes comae Mart. ki jih v resnici ni, versus absentes dicere Gell. ki jih človek nima napisanih pred seboj = verze na pamet (= iz glave) govoriti.

ad¹ k, proti, ob, označuje smer proti kakemu kraju (naspr. ab), ne pa prodiranja vanj (kar označuje in, naspr. ex)

A. V glasoslovnem oziru pomni st. lat. narečno obliko ar (prvotno at, prim. atavus): nihil ar me Luc., sicer tudi še v arvehant Ca., arcessere, arbiter. V sestavah se končni soglasnik (d, r) večinoma priliči: accurrere, afferre, agger, alludere, appellere, arripere, atterere; pred n in s obojna oblika: adniti in anniti, adsistere in assistere; pred nečistim s (S impura) stoji samo ā: āstare, āspergere (prek asstare, asspergere). Pomni še: adque, atque, *atqu' = ac.

B. Prislovno se rabi v sestavah ter pomeni (kažoč smer dejavnosti)

1. k, na, ob: adhinnire, admirari, adhortari, accipere, adversus idr.

2. v sestavah z glagoli premikanja: k, proti, pri-: adequitare, admovere, adire, accurrere, advenire, advocare idr.; tudi (dodajajoč) k čemu še kaj, vrh česa še kaj, do-: addere, addiscere, adicere, adquirere, adsumere.

3. pri glagolih mirovanja: ob, zraven, poleg: accubare, adiacere, adhaerere, astare.

4. pren. (izražajoč začetek in približevanje)
a) pri-, ob-, za-: adamare, adedere, arrodere, adurere.
b) blizu, približno, skoraj: adaeque (prim.: C. III. 1.)

C. Kot praep. z acc.

I. prostorno (krajevno)

1. na vprašanje kam? = k, proti: accedere ad aliquem Pl. (pri)bližati se komu = adire ad aliquem Pl., Ter., Ci., N., appropinquare ad summam aquam C., proficisci ad eum C. ali ad Syphacem L., ire ad hostem L. proti sovražniku, nad sovražnika, legiones ad hostem ducere C., L., ad genitore imas Erebi descendit ad umbras V., postquam ad aequora venit V., (pass.) ad hostem venitur N.; recessit ad auroram O., tendere manus ad Caesarem Ci. ali palmas (vultūs O.) ad sidera V., clamorem ad aethera tollit V., ea pars vergit ad septentriones C., ad meridiem N., ad orientem solem spectare C. proti vzhodu, adhinnire ad orationem Ci., ad sonitum vestigia torsit V. v smer glasu, ad omnes partes C. na vse strani, quem ad finem Ci., C., L. do koder, ad infimum C. navzdol, respectare ad tribunal L.; pri glag. pošiljanja, pisanja, poročanja (v sl. večinoma sam dat.): allegare aliquem ad aliquem Ci., litteras, epistulam dare ad aliquem Ci., librum ad aliquem mittere Ci. komu poslati = posvetiti; od tod tudi (elipt.) v naslovih: liber ad Rhodios de Manlii rebus gestis N., M. Tulli Ciceronis Cato maior de senectute liber ad T. Pomponium Atticum Ci.; perferre ali nuntiare aliquid ad aliquem Ci., referre ad senatum Ci., reportare ad aures alicuius V.; pren.: ad hoc consilium cum plerique accederent N., ad amicitiam alicuius accedere C., se aggregare ad alicuius amicitiam C., se inclinare ad causam senatus L., incumbere ad laudem Ci. ali ad ulciscendas iniurias Ci.; occ.
a) (pri krajevnih imenih) v okolico, v krajino česa, pred kak kraj: ad Capuam proficisci Ci., ad Genuam pervenit C., a Salonis ... ad Oricum venit C., Marius ad Zamam pervenit S., ad Veios exercitus ductus L.
b) (tja) do: ab imis unguibus usque ad summum verticem Ci., cinctae ad pectora vestes O., urbs ad solum diruta Cu., extendere agmen ad mare Cu.

2. na vprašanje kje? = pri, blizu pri, ob (prim. apud): ad suum maneat patrem Pl., ad me fuit Ter., Ci. obiskal me je, ad eius pedes iacet Ci., sepultus est ad quintum lapidem N., ad Hispaniam esse C., ad impedimenta pugnatum est C., pilum ducere ad Caesarem C., adest (constitit) ad aras V., multum fleti ad superos V. na zgornjem svetu, adesse (manere C.) ad exercitum L., surgit ad hos O. pred, med temi, cenare ad aliquem Gell.; nomen ad omnes nationes sanctum C., ad vulgus ingratum iudicium L. (pri) ljudstvu; gloria ad posteros T.; kratko: victoria ad Cannas, proelium ad Trebiam L., fidus ad limina custos V. na pragu (bivajoč); pomni voj. izraz: ad urbem esse (manere, remanere) Ci. "pred mestom biti (ostati)", o poveljniku, ki je moral taboriti pred mestom (najmanj mille passus), v katero ni smel, ker je imel imperium; ad lunam V., H. ali ad lumina lunae O. v mesečini, ad lumen Ci. = ad lumina O. = ad lucernam Varr. = ad lychnuchum Ci. pri luči, ad cantum L. Andr. med petjem, ad tibiam ali ad tibicinem canere Ci. ob spremljanju piščali ali piskača peti, ad strepitum cytharae cessatum ducere curas H. ob ..., ad vinum Ci., O. pri vinu; pri. glag govoriti, obravnavati ipd. je ad pri = pred: ad populum, ad plebem, ad senatum dicere ali loqui Ci., L., ad Caesarem meam causam agas Ci. ep., ad iudicem sic agi solet Ci., tako tudi: quaerenda erit excusatio ad Brutum Ci.; occ.
a) (pri krajevnih imenih) v okolici, v bližini, blizu: ad Alesiam castra fecit Ci., ad Mutinam bellum gerebatur Ci.
b) (navidezno =) na, pri, ob: ad hanc manum est sacellum Ter., ad manum habere aliquid L. kaj pri roki imeti, ad dext(e)ram Ci., ali ad sinistram Pl., Ci., (sc. manum) = ad dextra, ad sinistra Plin. na desni, na levi, ad forum Ci. na forumu, ad omnia deorum templa Ci., ad aedem Felicitatis Ci.; od tod elipt.: ad Castoris, ad Bellonae (sc. aedem) Ci., habitabat rex ad Iovis Statoris L., quibus ad Murciae datae sedes L.

II. časovno:

1. do, ob, v = v teku, tekom (označuje roke ): ad quam diem Ci., ad diem (dictam) Ci., ad praestitutam (certam) diem Cu., ad Nonas Ci., ad tempus Ci., C. za časa = o pravem času, utrum nunc veniam an ad annos decem Ci. v desetih letih, cur ego doleam, si ad X milia annorum gentem aliquam urbem nostram potituram putem? Ci., ad (ob) adventum imperatorum decesserant N.; preg.: ad Calendas Graecas solvere Augustus ap. Suet. o sv. Nikoli (prim. Calendae).

2. (tja) do (označuje časovno smer): ab hora septima ad vesperum pugnatum est C., ad senectutem vixit N., ad extremum Ci. ali ad postremum Pl., C., L. idr. ali ad ultimum L. nazadnje, naposled, ad finem servati amores O., ad id (hoc) tempus Ci., C. dotlej, doslej = ad id (hoc) L., ad hoc aetatis, diei L., ad solis occasum C., V., ad noctem Cu., ad multam noctem C. globoko v noč, ad nostram memoriam N. do naših časov; pogosto v zvezi z usque: usque ad extremam aetatem ab adulescentia N., usque ad septimum diem N.

3. na, za (označujedobo, ki je čemu že naprej odmerjena): ad exiguum tempus Ci. = ad breve tempus Plin. za malo časa, ad paucos dies Ci. za nekaj dni, ad tempus Ci. za čas, začasno, ad quoddam tempus Ci. za nekaj časa, ad praesens Plin., T., Suet. za zdaj, do sedaj: Amm.

4. okoli, pod (z acc.), proti (približno označujedobo): ad vesperum, ad meridiem, ad mediam noctem Ci., ad hiemem S. proti zimi, ad extremam orationem C. proti koncu govora.

III. določa število in mero

1. do (katerega števila ali katere mere): obsides ad numerum miserunt C. do določenega števila = polnoštevilno, ad LXXX pedes Cu. celih 80, ad mediam (sc. partem) L. na polovico, ad plenum H. polno do vrha = v izobilju, eadem ad decem homines servabitur portio Cu. za prvih deset, ad assum perdere viatica S. do zadnjega beliča, ad nummum convenire Ci. do beliča, ad unum omnes Ci. vsi do zadnjega (in ta tudi), naves ad unam omnes C.; brez omnes: exosus ad unum Troianos V. do zadnjega moža, sententiae sunt assensi ad unum Ci., prim.: qui de servis liberisque ad impuberes supplicium sumit C. do nedoraslih = z nedoraslimi vred; ad verbum ediscere Ci. dobesedno, hunc locum ad litteras subieci Q. do črke; pren.: si quid poscam, usque ad ravim poscam Pl., incautos ad satietatem trucidabis L., zlasti: (usque) ad necem, ad mortem caedi Ci. do smrti, ad internecionem Cu., ad miserationem evinci T. do solz ganjen biti. Prislovni izrazi: ad fatim (gl. affatim), ad ultimum L. ali ad extremum Ci. do zadnjega, do skrajnosti, prav zelo, ad liquidum L. do jasnosti, ad summam Ci. idr. v celem, nasploh.

2. okoli, blizu (približno označuje število in mero): talenta ad quindecim coëgi Ter., ad quadraginta eam posse emi minumo minas Pl., homines ad quindecim Ci., puberes ad XXX L., familia ad hominum milia X C., cum annos ad L natus esset Ci., equitatus ad numerum quattuor milium C., oppida numero ad XII C.; v tem pomenu tudi (redko) prislovno: occisis ad hominum milibus IV C. okoli, blizu, kakih 4000 mož, ad duorum milium numero ceciderunt C.

IV. označuje druga razmerja

1. namen: na, za: exercitus contrahitur ad bellum Aegyptium N., ire ad solacia N. tolažit, regem ad supplicium reposcunt V., mutatis ad celeritatem iumentis C. zaradi hitrosti, victores Persas ad praedam discurrisse Cu.; pogosto z acc. gerundii ali gerundivi: irato facultas ad dicendum data Ci., argumentum ad scribendum alicui deest Ci., pertinere ad effeminandos animos Ci., ad quod bellum gerendum praetor factus N. za vodstvo, večinoma v zvezi z adj. in adj. participii: ad omnes aptus C., promptus ad arma O., iuvenci fortes (dobri) ad aratra V., doctus, natus, paratus, utilis ad ... Ci. idr., aemulus ad deterrima T.; ali z glagoli: ad id factum Ci., C., qui ad id missi erant L. za to, v ta namen, ad id fabrefacta navigia L., duae cohortes ad id ipsum instructae intus L. prav za to, prav v ta namen; redko brez zveze s kakim adj. ali glagolom: nihil aderat adiumenti ad pulcritudinem Ter., res, quae sunt (služijo) ad incendia C. ali ad oculorum morbos ... Ci. ali remedium ad tertianam Petr. ali radicum genera ad morsus bestiarum Plin. za = proti; prim. rekla: nihil ad me! Ci. meni nič mar, quid (id) ad me? Ci. kaj to meni mar? kaj to mene briga? kaj meni za to? quid ad rem? Ci. (v vseh teh reklih je treba dostaviti glag. pertinet). Tako poseb. za napoved opravila, za katero je kdo ali kaj namenjen: alere canes ad venandum Ter. lovske pse, servos ad remum dare L. za veslače, comparasti ad lecticam homines Cat., biiugi ad frena leones V. vprežna, ukročena, argentum ad vescendum factum L. srebrno namizno posodje; occ. glede, z ozirom na kaj, kar se tiče česa (navadno z adj.): modestus ad omnia alia Ter., impiger ad labores belli Ci., insignes ad laudem viri Ci., ad motus concursusque leviores N., infractae ad proelia vires V.; nec in stabulis nec ad pectora segnes V., vir ad cetera egregius L. v drugih ozirih = sicer, tutus ad ictus L.; brez adj.: vel ad gratiam vel ad opes vel ad dignitatem Ci., nomina ad aliquid (ὀνόματα πρός τι) Q. odnosna, relativna; z glagoli: non comparandus hic ad illum est Ter., ad honorem antecellere Ci., disputare ad aliquid Ci. o čem, hoc impedimento est ad pugnam C.

2. vzrok: na, po, iz, zaradi, vsled: respondere ad aliquid Ci., C., O., quae (urbes) ad spem diuturnitatis conderentur Ci. v nadi, ad vocem (clamorem) concurrere C., V., ad illorum preces O., ad verba revocantis resistit O., ad nomen Thisbes oculos erexit O., ad famam belli novas legiones conscribere L., ad ducis casum perculsa magis quam irritata est multitudo L., seu ad metum (boječ se) virium seu ad spem (nadejajoč se) veniae cum dedissent sese L., cum actae boves quaedam ad desiderium ... relictarum mugissent L. iz poželenja po ... = pogrešajoč jih, ad nutum C., Cu., ad eius conspectum Cu.

3. način: po, v smislu: ad lineam, ad perpendiculum, ad istorum normam Ci., ad voluntatem Ci., C. po svoji (njegovi) volji, ad arbitrium C. po svoji (njegovi) presoji, ad imperatum C., ad praescriptum agere C., ad edictum convenire L., ad certum pondus C., ad hunc (eundem) modum C. na ta (isti) način, takole, prav tako, quem ad modum Ci. kakor; ad naturam Ci. naravi primerno, naravno, ad speciem C. navidez, ad tempus Ci. času primerno, po okoliščinah; occ. vzporeja: v primeri s (z), poleg, proti: ad sapientiam huius ille nugator fuit Pl., homini non ad cetera Punica ingenia callido L., scuta ad amplitudinem parum lata L., haec ad nostram consuetudinem sunt levia N., terram ad universi caeli complexum quasi puncti instar obtinere Ci.; elipt.: at nihil ad nostram hanc Ter., quem cognovimus virum bonum et non illiteratum, sed nihil ad Persium Ci.; pri vzporejanju dveh razmerij = proti: quomodo est filius ad patrem, sic est filia ad matrem Varr., ut unum ad decem, ita decem ad centum Q.

4. (dodaja): k čemu še, poleg česa še: hoc unum ad pristinam fortunam defuit C., ad cetera vulnera hanc quoque plagam infligere Ci., ad haec accedit, quod ... Ci., nisi quid vis (vultis) ad haec Ci.; od tod ad hoc, ad haec S., L. vrh (poleg) tega, ad omnia, ad cetera L.

Opomba: Ad zapostavljen: volabat litus ... ad Libyae V., ripam ad Araxis T., zlasti za zaimki: quem ad Pl., quam ad Ter., quos ad Ci.; tudi: augendam ad invidiam T.

adhūc (st.lat. ad hōc, prim. adv. adeō) adv., rabljen sprva krajevno = do sem, do tod (prim. adhuc (adhoc) locorum Pl., Fr.), pozneje (pren.) le časovno

1.
a) (o pravi sedanjosti) dozdaj, doslej; poleg prezenta: adhuc Ligarius omni culpa vacat Ci., eā pugnā adh. nihil est nobilius N.; poleg perfekta: ut adh. locorum (doslej) feci, faciam sedulo Pl., quod adh. semper tacui et tacendum putavi Ci.; z usque: usque adh. actum est probe Pl., equitatum ad hunc morem constituit, qui usque adh. est retentus Ci. doslej vedno; adhuc, dum ... doslej ves čas, ko ...: indulge valetudini tuae, cui quidem tu adh., dum mihi deservis, servisti non satis Ci. ep.; z nikalnicami: adh. non ali neque adh. doslej ne, doslej še ne, (in) še ne: adh. non venerunt Ci., neque adh. Vario videor nec dicere Cinnā digna V.; tako tudi: quae adh. numquam audistis, commemorabo Ci. doslej še nikoli, nihil adh. scimus Ci. nič še ne vemo, nihil adh. arbitrari factum vitio eorum C., adh. nullus ali nullus adhuc Cu.; elipt.: idem adhuc: audi reliqua Ci.
b) occ. (o relativni sedanjosti) dotlej, do tiste dobe: scripsi ... disertos me cognosse non nullos, eloquentem adh. neminem Ci., Aeneas tellurem et adh. ignota precatur numina V. V pismih pomeni seveda adhuc poleg plpf. (ki nadomešča pf.) in poleg impf. (ki nadomešča pr.) pravo sedanjost: unam adh. a te epistulam acceperam Ci. ep. sem doslej dobil; podobno: adh. haec erant: ad reliqua alacri tendebamus animo Ci. (De div. II, 2, 4).

2. doslej še, še, še vedno, še dalje, venomer: sed adh. de consuetudine exercitationis loquor, nondum de ratione Ci., insatiabilis est avaritiae adh. implere velle, quod iam circumfluit Cu., gens adh. aperit secreta pectoris T. še dandanes, et adh. affluebat omnis iuventus T., si quis adh. precibus locus, exue mentem V., cum tu ... adh. sublimia cures H., stertis adh.? Pers., adh. familiariter scribit Suet. še vedno prijazno; orelativni sedanjosti: cum exercitu tirone ... ignoto adh. duci suo L., Caesar ... minaces ad senatum ... litteras miserat et erat adh. impudens Ci. ep., adh. coniurati stabant Cu.

3. (poklas.) še več, še povrhu, poleg tega: unam rem adh. adiciam Sen. ph., sunt adh. aliquae differentiae Plin., elegantissima et plus adh. habitura gratiae, si ... Q.; od tod stopnjujoče pri komp. = (zmerom) še: di faveant, maiora adh. restant Cu., si adh. viliorem materiam obtulisses, fecisset ... Sen. ph., melius adh. eae civitates, in quibus ... T.

ancora

A) avv.

1. (za označevanje kontinuitete dejanja) še:
stava ancora dormendo spal je še

2. (doslej, za zdaj) še:
non è ancora pronto ni še nared

3. (takrat, tedaj) še:
io ero ancora un bambino jaz sem bil še otrok

4. še, spet:
proverò ancora bom še poskusil

5. (označuje dodatek) še:
ne vuoi ancora un po'? bi še malo?

B) cong. še, celo:
tu sei ancora più fortunato ti si še srečnejši