-
šarlatan moški spol (-a …) der Scharlatan
-
šarlàtān -ána m (fr. charlatan, it.) šarlatan, mazač, slepar
-
šarlatán charlatan; (mazač) quack, mountebank; (v politiki, literaturi) humbug, charlatan, juggler, mountebank
-
šarlatán charlatan moški spol , hâbleur moški spol , bluffeur moški spol , imposteur moški spol , filou moški spol
-
šarlatán (-a) m
1. ciarlatano
2. imbroglione, gabbamondo
-
šarlatán m (fr. charlatan) šarlatan, opsjenjivač (-se-), obmanjivač, varalica
-
šarlatán charlatán m
-
šarlatán -a m., шарлата́н -а ч., дури́світ |розм.| -а ч.
-
шарлата́н -а ч., šarlatán -a m.
-
cantambanco m (pl. -chi)
1. hist. poulični pevec, pripovedovalec
2. šarlatan
-
charlatan [šá:lətən] samostalnik
mazač, šarlatan, šušmar
-
charlatan [šarlatɑ̃] masculin šarlatan, mazač; slab zdravnik; slepar, goljuf, ki izkorišča lahkoverne ljudi
remède masculin de charlatan mazaško zdravilo
charlatan politique demagog, širokoustnež
-
ciarlatano m šarlatan; slepar
-
čaràtān -ána m, čaràtan m (it. ciarlatano) dial. šarlatan, slepar
-
glȁmaza m, ž dial. slepar, mazač, šarlatan
-
médicastre [-kastrə] masculin medikaster, mazač, padar, šarlatan(ski zdravnik)
-
mountebank [máuntibæŋk] samostalnik
mazač, sejemski slepar, šarlatan
-
opsjènār -ára m (ijek.), opsènār -ára m (ek.) slepilec, šarlatan
-
opsjenjìvāč -áča m (ijek.), opsenjìvāč -áča m (ek.) slepilec, šarlatan
-
planus2 -ī, m (tuj. πλάνος, prim. πλανᾶσϑαι) potepuh, klatež, postopač, vagabund, pustolovec, glumač, rokohitrec, goljuf, slepar, šarlatan, hlastač: Eccl., ille planus improbissimus Ci., nec semel irrisus triviis attollere curat fracto crure planum H., notavit me miles, sive ille planus fuit sive nocturnus grassator Petr., cum Ptolemaeo, quo regnante Alexandriam vi tempestatis expulsus, subornato fraude aemulorum plano regio invitatus Plin., in Anna Peranna gubernium pro „gubernatore“ et planum pro „sycophanta“ et nanum pro „pumilione“ Gell.