Franja

šar|a ženski spol (-e …) der Kram, das Zeug, der Trödel; v prodaji: die Ramschware, der Ramsch; (ropotija) der Krempel
vreči v staro šaro zum alten Eisen werfen (tudi figurativno)
figurativno X še ni za v staro šaro X gehört noch nicht zum alten Eisen

šȁra ž
1. pisano okovana puška
2. šeka, liska, breza, maroga (krava, ovca, kobila)

šára ž
1. okrasek: grivna sa srebrnim -ama
2. riža, proga: kolasta šara
3. nezrel grozd z nekaterimi zrelimi jagodami: ima li već -e u vinogradu? ali že kaj zori?

šára (navlaka) lumber, trash, trashery; rubbish; trinket; ZDA junk

vreči med staro šáro (figurativno) to put (ali to lay) on the shelf
stara krama in šára rags and bones
biti (za)vržen med staro šáro ZDA pogovorno to be washed up

šára fatras moški spol , (stara) friperie ženski spol , vieilleries ženski spol množine , antiquaille ženski spol , bric-à-brac moški spol , fourbi moški spol , bataclan moški spol , bazar moški spol ; (jed) salmigondis moški spol , macédoine ženski spol

šára¹ (-e) f

1. ciarpame, cianfrusaglia; robaccia, roba vecchia

2. frasconaia:
pren. spadati med staro šaro essere antiquato
pren. vreči med staro šaro gettare tra i ferrivecchi, scartare

3. žarg. grad.
zid povišati za eno šaro alzare il muro di una fila di mattoni

šára² (-e) f star. macchia

šára ž (nj. Schar)
1. starudija, starež. koještarija: stara šara
2. prosto jelo od povrća i mesa

šára ž
1. šara, boja: svetle -e pred očmi
2. šarulja, šarena krava

šára

stara šara trastos m pl viejos; cachivaches m pl

šára -e ž calabalâc
□ stara šara vechitură

baderne [badɛrn] féminin, familier stara krama, šara; (familier)

vieille baderne omejen, bedast starec, ki ni za nobeno rabo več

balumba ženski spol krama, šara, ropotija

bártulos moški spol množina premoženje, imetje; šara, krama, ropotija

coger (liar) los bártulos povezati (svojo) culo, spraviti svoje stvari

bataclan [bataklɑ̃] masculin, familier krama, navlaka, ropotija, šara

et tout le bataclan in vse ostalo

bric-à-brac [bríkəbræk] samostalnik
starine, antikvitete; drobni spominčki, šara

carabattola f (zlasti pl.) ropotija, šara; pren. malenkost, ničvredna stvar

chirimbolo(s) moški spol (množina) šara, ropotija

ciarpame m ropotija, šara

color, st.lat. colōs, -ōris, m

1. barva, šara: albus, niger Ci., Lucr., caeruleus C., ater O., Plin., fuscus O., liquidus H., purpureus Vitr., Lucr., V. idr., scuta … lectissimis coloribus distinguunt T., Iris mille trahens adverso sole colores V., quo (astro) duceret … uva colorem V. naj se barva; barva = barvilo: colorem bibere, accipere Plin. (o volni ipd.), colorem (colores) ducere, perhibere Sen. ph., colores terere Plin., regionis natura … colorum ferax Fl.

2. occ.
a) barva lica, polt, ten: L., Tib., Fr., verus Ter., fucatus H., egregius, suavis Ci., colos ei exsanguis S. bleda, crebra coloris mutatio Ci., mutare colorem Cu., Q. ali colores H. ali colorem vertere Sen. ph. barvo (barve) spreminjati, naspr. colorem obtinere Pl., toda colorem mutare Sen. rh. pobledevati (od vztrajnega učenja), sine colore adstitit Ci. obledel, tales virgo dabat ore colores V. tako je spreminjala barvo obraza, color non mansit ei V., color excĭdit O. je izginila, colorem perdere O., non sui coloris esse Petr.; preg.: homo nulli coloris Pl. popolnoma neznan človek; pren.: ac ne carmen quidem sani coloris enituit Petr. in niti pesništvu ni ostala zdrava svežina; beseda s polnim pomenom = sveža barva, svežina: robur et colos L., nimium ne crede colori V. svežemu licu = lepoti, abiit corpusque colorque O.
b) pl. colores lepota cvetličnih barv: lilia per varios lucent … colores Val. Fl.; met. v čudovitih barvah bleščeče se cvetje: aspice, quo submittat humus formosa colores Pr.
c) barva = lesk, sijaj: nullus argento color est avaris abdito terris H.

3. pren. barva =
a) lice, videz, zunanja kakovost, zunanjost, stanje, položaj: Stat., amisimus … etiam colorem et speciem pristinam civitatis Ci. ep., colorem ducere Q. navzeti se barve, pridobiti si zunanjost, novimus quosdam, qui … ne colorem quidem (philosophorum) duxerint Sen. ph. ki se niso nič naučili (od filozofov), captivi colore transivit Gell. na videz kot jetnik, quisquis erit vitae color H. življenjski položaj, omnis Aristippum decuit color H. vsaka barva je Aristipu pristajala = Aristip se je znašel v vsakem položaju, c. tertius (hominum) Sen. ph. zvrst.
b) poseb. α) (o govoru) barvitost, kolorit, značaj govora, slog = način (zvrst) sloga: habitum orationis etiam et quasi colorem aliquem requiritis Ci., urbanitatis c. Ci. olikan ton, c. tragicus H., orationis antiquae Sen. rh., totus dicendi ali actionis c. Q.; tudi poživljajoča barvitost, lepota, okrasek govora: flos et c. (pigmentorum) Ci. β) lepšanje, lepotilo: Sen. rh., Dig., Cod. Th., dare colorem turpibus rebus Q. lepšati … stvari, dic aliquem colorem Iuv.