Franja

ščiti|ti (-m) zaščititi schützen, Schutz geben, (jemanden) beschützen; beschirmen; sich stellen vor; pred: bewahren (vor); (varovati, zagotavljati) sichern

ščítiti to protect (pred from, against); to shield; (braniti) to defend, to guard against; to safeguard; to secure; to screen

ščítiti protéger (proti, pred contre, de) , défendre (contre, de)

ščititi (se) (pred nevihto) (se) mettre à l'abri, (s') abriter de
ščititi se pred mrazom se préserver du froid, se garantir (ali se protéger) du (ali contre le) froid
ščititi pred vlago (svetlobo) mettre (ali tenir) à l'abri de l'humidité (de la lumière)
ščiti pred vlago (svetlobo)! craint l'humidité (la lumière)!, à préserver de l'humidité (de la lumière)!

ščítiti (-im) imperf. ➞ zaščititi proteggere, difendere, riparare; tutelare:
ovitek ščiti knjigo la sopraccoperta protegge il libro
pren. ščititi komu hrbet riparare, coprire a qcn. le spalle
votlina nas je ščitila pred dežjem la caverna ci riparava dalla pioggia
zakon ščiti pravice državljanov la legge tutela i diritti dei cittadini

ščítiti -im štititi: ščititi umik; zaseda ščiti kolono; ščititi bok, krilo

ščítiti proteger (pred, proti de, contra) ; defender (de, contra) ; (proti vremenu) guarecer, abrigar, poner al abrigo de; resguardar de

ščititi pred dežjem guarecer de la lluvia
ščititi se protegerse, defenderse, guarecerse
ščiti pred vlago! ¡presérvese de la humedad!

ščítiti -im nedov., захища́ти -ща́ю недок.

ščítiti -im nedov.
1. a proteja, a ocroti, a apăra
2. a tutela

abrigar [g/gu] varovati pred vetrom ali slabim vremenom; pod streho vzeti, prenočiti koga; (ob)varovati, ščititi, braniti; pomorstvo zasmoliti, zamašiti (špranje na ladji); figurativno gojiti (čustva, načrte)

abrigar una esperanza gojiti nado, vdajati se upanju
abrigar una intención nameravati
abrigarse pokriti se, odeti se

acoger [g/j] sprejeti; ščititi, varovati; odobriti

acoger bien a uno koga lepo sprejeti
acogerse (a) zateči se (k), zatočišče poiskati (pri), soglašati s, pritrditi (komu)

amparar ščititi, braniti

ampararse iti pod zaščito, braniti se

apărá ápăr vt./vr.

1. braniti (se)

2. (za)ščititi (se); zateči se

asserō² (adserō) -ere -seruī -sertum

1. (pri)doda(ja)ti, prilastiti (prilaščevati), prisvojiti (prisvajati), izgovoriti (izgovarjati), prireči (prirekati) komu kaj: me assere caelo O. pridruži me bogovom, ass. alicui regnum L. epit., lapidis illi (sapienti) duritiam Sen. ph. pripisovati, se studiis Plin. iun. vdati se; brez dat.: asserebant salutaria rei publicae... fata conditorem conservatoremque Romani nominis Vell., haec (gaudia) utrāque manu complexuque assere toto Mart.; z dvojnim acc.: quos pericula rei publicae imperatores asserebant Val. Max.; refl. (pri)lastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, izgovoriti (izgovarjati) si, prireči (prirekati) si: totam sibi laudem alicuius rei Val. Max., sibi possessionem Asiae Cu., sibi dominationem Suet., sibi nomen sapientis Q. ali sibi cognomen Felicis Plin. vzdeti si, Graecam sibi virginem Iust.; brez dat.: nec laudes assere nostras (sc. tibi) O.; z dvojnim acc.: Iovis, quem patrem sibi Alexander adsereret, oraculum eludens Cu.

2. occ. iur. koga kakemu stanu priključiti (dotakniti se ga in nanj položiti roko),
a) koga za svobodnega proglasiti (proglašati), osvoboditi (osvobajati) koga: ass. manu aliquem ali manu aliquem liberali causā Pl., ego liberali illam adsero causā manu Ter., ads. manu in libertatem Varr., aliquem in liberali causā Ci., aliquem tamquam filium Q., in iis enim, qui adserantur in libertatem L., quoscumque libuisset, in libertatem asserebant Suet., asserto (Menā) in ingenuitatem Suet., qui se ex libertinitate ingenuitati asserant Dig., asserui iam me O. že sem se osvobodil.
b) koga za svojega sužnja (svojo sužnjo) proglasiti (proglašati), prisvojiti (prisvajati) si, lastiti si kot sužnja (sužnjo) koga: clienti negotium dedit (Appius), ut virginem in servitutem adsereret L., Appius virginem ingenuam... in servitutem asserere conatus Suet.

3. pren.
a) koga ali kaj koga ali česa oteti, osvoboditi (osvobajati), (ob)varovati, koga ali kaj neoškodovanega ohraniti (ohranjati), braniti, (za)ščititi: se ab iniuria oblivionis, se a mortalitate Plin. iun., auriculas Mart. varovati poslušanja slabih verzov, in asserenda libertate Q., Suet. pri obnavljanju svobode, post assertam a Manlio urbem Fl.
b) zahtevati, da se kaj prizna za resnično = proglasiti (proglašati), trditi, potrditi (potrjevati), da je kaj res(nično) ali veljavno, veljavo pridobiti kakemu mnenju, zastopati kako mnenje: Colchidis furorem Mart., defectum lunae Macr.; z dvojnim acc.: se Iovem Aur.; z ACI: asserens minus verecundum esse Sen. rh.; z neodvisnim govorom: Aur. Od tod subst. pt. pf. assertum (adsertum) -ī, n trditev, dokaz: M.

assicurare

A) v. tr. (pres. assicuro)

1. jamčiti, zagotoviti; zagotavljati:
assicurare una buona retribuzione zajamčiti dobro plačilo
ti assicuro che non accadrà nulla zagotavljam ti, da se ne bo nič zgodilo

2. varovati, ščititi:
assicurare i propri beni zavarovati svoje imetje

3. pritrditi, pričvrstiti:
assicurare qcs. con ganci, corde pričvrstiti kaj s kavlji, z vrvmi
assicurare qcn. alla giustizia pren. prijeti koga

4. pravo zavarovati:
assicurare la casa contro gli incendi zavarovati hišo proti požaru

B) ➞ assicurarsi v. rifl. (pres. mi assicuro)

1. prepričati se:
assicurarsi che nessuno ascolti prepričati se, da nihče ne prisluškuje

2. pravo zavarovati se

beschirmen

1. ščititi, varovati

2. (mit einem Schirm ausstatten) opremiti s senčnikom

bewahren (aufbewahren) hraniti; seine Unabhängigkeit, das Stillschweigen, ein Andenken: ohranjati, ohraniti (sich si); (beschützen) varovati, obvarovati, ščititi, sich bewahren vor varovati, paziti se česa/pred, (retten) rešiti; Gott bewahre! Bog ne daj!

cobijar pokriti; varovati, ščititi

cobijarse najti zavetišče

cover¹ [kʌ́və] prehodni glagol (with)
pokri(va)ti, zavarovati; obseči, obsegati; razprostreti, razprostirati (se)
figurativno mrgoleti; skriti, skrivati
figurativno tajiti (from)
braniti, (za)ščititi; izplačati, kriti stroške; obdelati; prepotovati, prehoditi; premagati; zadostovati; (z orožjem) meriti; oploditi (žrebec)
ameriško, pogovorno poročati za tisk; predvidevati; valiti

to be covered with biti poln česa
under covered friendship s hlinjeno prijaznostjo
pray be covered pustite, prosim, klobuk na glavi
to cover (up) one's tracks zabrisati sledove
your letter covers po vašem pismu sodim, da
to cover with a rifle nameriti strelno orožje

cubrir (pretekli deležnik: cubierto) pokriti, prevleči, pogrniti; kriti, ščititi; preteči (progo); skriti; naskočiti; prikriti; olepšati; odškodovati; zapreti se (pokrov)

cubrir las apariencias ohraniti (varovati) ugled
cubrir de caricias obsuti z laskanjem (ljubkovanjem)
cubrir los gastos plačati stroške
cubrirse pokriti se (con z) maskirati se; pooblačiti se; (za)varovati se
cubrirsele a uno el corazón zelo žalosten biti
¡cúbrase V.! pokrijte se!
cubrirse de gloria proslaviti se

cūstōdiō -īre -īvī (-iī) -ītum (cūstōs)

1. stražiti, čuvati, (ob)varovati, (o)braniti, ščititi, paziti na koga, na kaj, česa, nad čim, pred čim; z acc. personae: quod (Plancius) me vel vi pulsum vel ratione cedentem receperit, iuverit, custodierit Ci., ubi me non solum amicorum fidelitas, sed etiam universae civitatis oculi custodiunt Ci., hic stilus … me veluti custodiet ensis vaginā tectus H. (o satirah, ki so pesnikovo obrambno orožje), sine dominam custodiat Sen. rh.; c. se diligentissime Ci. ep. skrbno oprezovati, kar najbolj skrbeti za svojo varnost, neque enim se usquam custodit magis iudex Q.; (tudi o živalih): quanto se opere custodiant bestiae Ci. se pazijo; z acc. rei: salutem et vitam Ci., corpus domumque alicuius Ci., provinciam Macedoniam tueri, defendere, custodire Ci. (o prokonzulu), consulum gravis in re publica custodienda cura Ci., ni tua custodis, avidus iam haec auferet heres H., c. locum intentius, eam maritimam oram viginti navibus longis L., regnum, quod a patre tuo tutelā eius custoditum et auctum etiam accepi L., c. poma O. (o kači), urbes Q.; z a(b): Gortynii templum magnā curā custodiunt, non tam a ceteris, quam ab Hannibale N. so branili svetišče ne toliko pred drugimi kakor pred Hanibalom, c. cutem a vitiis Plin. ali tenuiores annos ab iniuria Q. (ob)varovati (česa); pesn.: hic paries … , laevum marinae qui Veneris latus custodit H. ki ščiti kipu morske Venere levo (t.j. srečno) stran; v pass.: ut haec insula ab eā (sc. Cerere) … incoli custodirique videatur Ci.

2. occ.
a) α) (s)hraniti: liber tuus a me custodietur diligentissime Ci. ep., Byzantini urbis ornamenta sanctissime custodita tenuerunt Ci., ornamenta triumphi Caesaris retinenda et custodienda curarat Auct. b. Afr., codicilli tam diu custoditi Suet., faces ignem assiduā concussione custodiunt Plin. iun.; poseb. kaj ohraniti (ohranjevati) = pred propadanjem ipd. (ob)varovati: poma in melle Col., leporis pulmones sale Plin., ladanum custodit nigritiam capillorum Plin., et quaerendi et custodiendi (sc. rem familiarem) scientia Sen. ph. β) z abstraktnim obj. hraniti, ohraniti (ohranj[ev]ati), obdrž(ev)ati, vzdrž(ev)ati, pridrž(ev)ati, držati se česa, ravnati se po čem, paziti (gledati) na kaj: ut ea, quae existimarem a summis oratoribus de eloquentia divinitus esse dicta, custodirem litteris Ci., aliquid posse percipere animo et memoriā custodire Ci., ut … has (iniurias) tenax memoria custodiat Sen. ph., quod illi in suis civibus custodiunt Sen. ph., c. praecepta Col., morem, ordinem Plin., decorem, regulam loquendi Q., defunctorum voluntatem, testamenta ut legitima Plin. iun., parcimoniam Gell.; s finalnim stavkom: Col., Suet., custodiendum est, ut inviti et necessario et parce iudicemur dixisse Q., id est praecipue custodiendum, ne id, quod similitudinis gratiā ascivimus, aut obscurum sit aut ignotum Q.
b) (kot paznik, prežalec) na koga paziti, opazovati, čuvati, nadzirati ali nadzorovati koga, kaj, bdeti nad kom ali čim: multorum te etiam oculi et aures non sentientem, … speculabuntur et custodient Ci., fac se abs te custodiri atque observari sciant (competitores) Q. Ci., P. Carvilium mitteret, qui (legatos), donec navem conscendissent, custodiret L., A. Terentius Varro ad custodiendum iter eorum (legatorum) missus L., hi (piratae), qui oculis tantummodo eum (Caesarem captum) custodiebant Vell., c. patronum, simulationem Q.; s finalnim stavkom: qui … , ne quid auferas, custodiendus sis Ci., castra sunt … nocte custodita, ne quis elabi posset L., lugentem timentemque custodire solemus, ne solitudine male utatur Sen. ph.
c) koga stražiti = zaprtega imeti, v ječi (zaporu) imeti (držati) koga: noctu nervo vinctus custodibitur (gl. opombo) Pl., custodiri ducem praedonum novo more … placuit Ci., si qui publice (= po državni odredbi) custodiendi sunt Ci., hos (obsides) Aeduis custodiendos tradit C., legatos separatim c. L., per municipia custodiri Vell., nullo non die in catenis aut compedibus custoditus Plin., filium eius … deprehensum honorate custodierant T. so bili imeli v častnem zaporu, custodiri in carcere Suet., Arionem quasi falleret, custodiri iussit Gell.; (o kravi): una boum … Caci spem custodita fefellit V. zaprta. — Od tod adj. pt. pf. cūstōdītus 3, adv. -ē umerjen, pazljiv, pozoren: gravis oratio et custodita Q., parce custoditeque ludere Plin. iun., custoditius pressiusque dicta Plin. iun.

Opomba: Star. fut. pass. cūstōdībitur: Pl.