Franja

šúšlja (-e) f lov. fischietto per il richiamo (del francolino di monte)

šúšlja ž pištaljka za vabljenje ptica: s -o oponašati jerebe

andar* iti, hoditi; jahati, peljati se; jadrati; krožiti (govorica); teči, poteči, miniti; prehoditi, preteči, prevoziti, prejezditi; preleteti; počutiti se, biti

andar cinco leguas prehoditi (prevoziti) pet milj
andar tierras potovati po svetu
a más andar, a todo andar kar najhitreje
andar tras alg. iti za kom, zasledovati
andando el tiempo sčasom
a más andar kvečjemu, največ; hitro
¡anda! neverjetno! lepa reč!
¡anda a paseo! pojdi k vragu!
¡anda en buena hora! zdravstvuj!
¡andando! (hitro) naprej!
andar bien dobro se počutiti, dobro iti (posli)
andar bien de salud, andar bueno zdrav biti
andar por las nubes strašno drag biti
andan rumores govori se, šušlja se
andar escribiendo (buscando) ravno pri pisanju (iskanju) biti
andar a la briba vdati se brezdelju
andar a la que salta tjavdan živeti
andar a derechas pravično ravnati
andar a golpes, andar a palos tepsti se, pretepati se
andar a salto de mata zbežati, popihati jo
andar a tiros obstreljevati se
andar a una soglašati
andar con cuidado previden (oprezen) biti
andar sin recelo biti brez skrbi
andar en pretensiones biti zahteven
andar en dimes y diretes prepirati se
andar en pleitos v pravdo se spustiti
andarse iti
andarse en los ojos oči si meti
andarse con bromas šaliti se, šale (burke) zbijati
todo se andará vse bo še dobro
ande yo caliente y ríase la gente čez lastno komodnost ga ni

correr preteči, prevoziti, prepotovati; teči, hiteti (za kom), zasledovati, goniti; odvzeti, ukrasti; hitro jezditi; biti v obtoku; občevati (con z); tekoč biti; poteči; vladati (razmere)

correr burro spuhteti, zdišati se
correr el cerrojo poriniti zapah
correr la cortina pritegniti (odriniti) zaveso
correr mundo iti na pot po svetu
correr el país enemigo vdreti v sovražnikovo deželo
correr parejas (con) podoben si biti (z)
correr peligro, correr riesgo biti v nevarnosti
correr la misma suerte imeti isto usodo
correr toros poditi (dražiti) bike
correr el velo sneti krinko
correr un velo sobre lo pasado pozabiti na preteklost
correr la voz razglasiti, objaviti
correr la pohajkovati, razuzdano živeti
correr a caballo jahati
corren rumores šušlja se, trdi se
correr a su perdición, correr a su ruina drveti v (svojo) pogubo
a (todo) turbio correr naj gre še tako slabo
correr con la casa gospodariti (gospodinjiti) v hiši
correr con la dirección prevzeti vodstvo
correr con los gastos plačati stroške
eso corre de mi cuenta (por mí) to je moja stvar
corre aire vetrovno je
hacerla correr govorico v tek spraviti
eso corre por tí to se tebe tiče
a mí me corre esta obligación to je moja dolžnost
corre prisa mudi se, stvar je nujna
no me corre prisa ne mudi se mi (s tem)
a tres del (mes) que corre 3. t. m.
lo que corre del año ostanek leta
corran las cosas como corrieren naj pride, kar hoče
a más correr, a todo correr z največjo hitrostjo
¡déjelo correr! pustite to! konec s tem!
correrse po-, pre-teči; ujeziti se, biti osupel (prestrašen); prenagliti se
haga V. el favor de correrse un poco hacia la derecha pomaknite se malo na desno, prosim

fama ženski spol (ljudski) glas, govorica; sloves, dobro ime; slava

abogado de fama slovit odvetnik
corre(la) fama širi se govorica
dar fama a alg. koga na dober glas spraviti
tener fama slaven biti
es fama que govori (šušlja) se, da

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

odor (stlat. odōs) -ōris, m (prim. gr. ὀσ-μή duh, ὄζω [iz *ὄδi̯ω, pf. ὄδ-ωδα] dišim, lat. ol-eō, ol-faciō (s sab. l = d nam. *od-eō, *od-faciō)

1. duh: Pl., V., H., Col., Plin., Cat. idr., odorem trahere naribus Ph., noto nares contingit odore V., omnis odor ad supera fertur Ci.; occ. vonj, smrad, hlap, para: Cat., Sen. tr., Col., Mart., Petr., Suet. idr., violaria spargunt odorem H., odore foeda camera S., o. oris C., intolerabili odoris foeditate Ci., volvitur ater odor tectis V., insolitus o. L., o. culinarum fumantium Sen. ph.

2. metaf. voh(anje) = vnaprejšnje čutenje, slutnja, domneva: Suet., Lact. idr., odore (nadih) aliquo legum recreatus Ci., furta odore aut aliquo vestigio persequi Ci., o. urbanitatis Ci., est non nullus odor dictaturae Ci. ep. nekako po diktaturi diši, šušlja se o diktaturi, qui quodam odore suspicionis Stalenum corruptum esse sensisset Ci. ki je bil to že nekoliko zavohal (zasledil) in sumil, da ..., lucri bonus est odor Iuv.

3. meton.
a) dišava = kadilo, kadivo, dišava, začimba, dišeča voda, mazilo, balzam; nav. pl.: Cat., Sen. ph., Arn. idr., vetus ara multo fumat odore (kolekt.) H., tus et odores H., ture, odoribus incensis Ci., unguenta atque odores Pl., Popaeae corpus differtum odoribus conditur T., liquidi odores H. mazila; atrib.: unguen odor Ap.
b) voh: Corn., Ambr.

susurrar mrmrati, šepetati, tiho govoriti, žuboreti; šelesteti, šušteti; brenčati, brneti; gruliti

susurrar al oído na uho šepetati
se susurra šušlja se

šušljáti chuchoter, parler tout bas, susurrer

šušlja se, da on dit (ali on raconte) que

šušljáti cuchichear; secretear

šušlja se, da ... se dice que...; corre la voz de que...; corren rumores de que...

voz (množina: voces) ženski spol glas; ton; beseda, izraz; figurativno volilna pravica; figurativno odobritev, potrditev

voz activa, pasiva (gr) tvornik, trpnik
voz de la conciencia glas vesti
voz guía geslo (v slovarju)
voz de mando ukazovalen ton
voz de trueno gromoven glas
mala voz slab glas (sloves)
a voz en cuello, a voz en grito zelo glasno, kriče
a media voz s pridušenim glasom
a una voz enoglasno
de viva voz ustno; izrecno
en alta voz glasno
en baja voz tiho
ahuecar la voz govoriti z bolj globokim glasom
alzar (ali levantar) la voz glasneje govoriti, povzdigniti glas, koga grobo nahruliti
se le anudó la voz (fig) od razburjenja ni mogel govoriti
corre la voz govori se, šušlja se
dar una voz (a) komu zaklicati
llevar la voz cantante (fig) vladati
poner mala voz (a) koga v slab glas spraviti
tener voz (en) imeti posvetovalni glas (v)
tomar voz poizvedovati
voces pl vpitje, klici
voces de socorro klici na pomoč
juego de voces besedna igra
un secreto a voces javna tajnost
dar voces vpiti, kričati; na pomoč klicati
dar voces en desierto (fig) gluhim ušesom pridigati
estar pidiendo a voces kriče zahtevati, nujno hoteti