Franja

okra [óukrə, ɔ́krə] samostalnik
botanika rožnati slez

okr|a¹ [ó] ženski spol (-e …) mineral: der/das Ocker

okr|a² [ó] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (bamija, užitni oslez) die Okra

Okra, die, Pflanzenkunde bamija, okra

ókra mineralogija ochre

rdeča ókra red ochre, ruddle
označiti z rdečo ókro to ruddle

ókra mineralogija ocre ženski spol , argile ocreuse et jaune

ókra ž (gr. ochrós) oker

almagre moški spol okra

bamij|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (užitni oslez) die Okra; der Gombo

jedilni oslez stalna zveza
botanika Abelmoschus esculentus (rastlina) ▸ okra

ōchra -ae, f (gr. ὤχρα) ókra, zemeljska rumena barva (rumenica), zemljina, ki rumeni: Plin., Cels., Vitr.

ochre [óukə] samostalnik
britanska angleščina, mineralogija okra, okrasta barva

Ocker, der/das okra; Farbe: oker

ōcra

A) f

1. miner. okra

2. oker (barva)

B) agg. invar. oker, okrast:
giallo ocra okrasto rumen

ocre [ɔkr] féminin okra, zemeljska rumenica; adjectif (= de couleur ocre) okraste (rumeno rjave, rumeno rdeče) barve

papiers masculin pluriel ocre papirji okraste barve

ocre moški spol okra, rumenica

ocre calcinado (quemado, tostado) žgana okra

raddle¹ [rædl]

1. samostalnik
mineralogija hematit; okra

2. prehodni glagol
slikati (pleskati, mazati) z okro; rdeče pobarvati, preveč našminkati

raddled sleng preveč pobarvan s kozmetičnimi sredstvi, zlasti z rdečilom; pijan

sīl, sīlis, n (hebr. beseda, gr. σίλ(λ)ι)

1. bot. = seselis divja kumina, konjska kumina: Cels., Plin.

2. okra, zemeljska rumenica: Vitr., Plin., P. Veg., Aus.

Opomba: Abl. sg. nav. sīle, pa tudi sīlī: Plin., P. F.

yellow earth [jélouə́:ɵ] samostalnik
mineralogija rumenica; okra

оxpа f okra, rumenica