Franja

čvek|a [ê] ženski spol (-e …) der Quatschkopf; das Schwatzmaul; ženska: die Schwatzbase
čveke množina ➞ → čvekarija

čvéka (-e) f pejor.

1. ciarlone, ciarlatore, chiacchierone

2. pl. čveke (čenče) ciarle, ciance, fandonie

čvéka i čvêka ž
1. v. čvekač
2. v. čenča

avvocata f

1. zaščitnica (Mati božja)

2. pog. šalj. klepetulja, čveka, domišljavka

čepr̀kuša ž dial. klepetulja, čveka

čepr̀ljalo s čvekač, čveka

gabacho moški spol vaščan (v Pirenejih); klepetulja, čveka; posmehljivo ime za Francoza

Quasselstrippe, die, ironisch Telefon: čvekalo, čvekalnik; Mensch: čveka

Nūgi-poly-loquidēs -ae, m (šalj. iz nūgae, πολύς mnog in loqui) Nugipolilokvíd = „Mnogeburkečvekalko“, ki čveka veliko malovrednega, ničvredni čvekač: Pl. (Persa 703; obstaja še več izdajateljskih variant:

1. Nugipalamloquides = „Burkejavnočvekalko“ = predrznež, ki javno čveka neumnosti.

2. Nugimeriloquides = „Praveneumnostičvekalko“ = čvekač o zares malovrednih stvareh.
c) Nugicrepiloquides = „Burkeglasnožlobudralko“ = glasni čvekač neumnosti).

dégoiser [degwaze] verbe transitif, familier, péjoratif čvekati; verbe intransitif govoriti

qu'est-ce qu'il dégoise? kaj čveka?