Franja

Zadetki iskanja

  • čud|o srednji spol (-a …)

    1. das Wunder (tehnično technisches), -wunder (naravno Naturwunder, svetovno Weltwunder)
    čudo tehnike das Wunderwerk der Technik
    sedem svetovnih čudes die sieben Weltwunder

    2.
    (pravo) čudo je/bo, če … es ist kaum zu erwarten, [daß] dass …
    ni čudo, da es ist kein Wunder, [daß] dass
    gledati koga kot deveto čudo (jemanden) wie ein Wundertier bestaunen

    3.
    figurativno prava čuda recht seltsame Sachen
    figurativno doživeti čuda nekaj neprijetnega: sein blaues Wunder erleben
  • čȕdo prisl. zelo mnogo, zelo veliko: čudo svijeta, sveta; čudo ljudi
  • čȕdo s
    1. čudež: činiti čudesa
    2. čudo: priroda čini čuda, a vračare čudesa
    3. začudenje: prekrstiti se od -a; zinuti od -a
    4. veliko dejanje: partizani i kod nas -a prave
    5. skrb, težava: zabavati se o svom -u
    6. svako čudo za tri dana vse se kmalu pozabi; -om se čuditi zelo se čuditi
  • čúdo wonder; miracle; marvel; portent, prodigy

    za čúda for a wonder
    kratkotrajno čúdo nine days' wonder
    ni čúda, da... no wonder that...
    on je čúdo spretnosti he is a paragon of efficiency
    za čúda, držal je svojo besedo he kept his word, for a wonder
    delati čúda to work (ali to perform) miracles, to work wonders, figurativno to move mountains
    glej čúd! lo and behold!
  • čúdo miracle moški spol , merveille ženski spol , prodige moški spol , phénomène moški spol

    naravno čudo merveille ženski spol de la nature
  • čúdo1 (-a, -esa) n

    1. (izreden dogodek, naključje) miracolo, prodigio; meraviglia:
    ni čudo, da ga nihče ne mara non meraviglia che nessuno gli voglia bene

    2. (kar zbuja občudovanje) meraviglia:
    sedem svetovnih čudes le sette meraviglie del mondo

    3. (izreden dosežek) prodigio:
    čudo sodobne tehnike un prodigio della tecnica moderna

    4. (nenavadno bitje ali stvar) essere fantastico, meraviglioso; cosa fantastica, meravigliosa

    5. knjiž. (začudenje, presenečenje) meraviglia, stupore:
    od čuda je izbuljil oči strabuzzò gli occhi dallo stupore

    6. (v medmetni rabi) miracolo; meraviglia:
    čudo božje, kaj si še živ? miracolo! sei ancora vivo?
    (v pravljicah) čudo prečudno meraviglia delle meraviglie
  • čúdo2 adv. molto, moltissimo:
    čudo lepi dnevi giornate bellissime
    čudo ljudi moltissima gente
  • čúdo -a i -esa s, u gen. mn. čudes
    1. čudo, izvanredan događaj: naši borci so delali prava -a
    2. čudo, nešto što izaziva čuđenje: ta otrok je pravo čudo, vse si zapomni; Niagarski slapovi so eno od sedmih čudes sveta
    3. čudo, nešto fantastično, natprirodno: iz vode se je pokazalo čudo
    4. čuđenje: od -a je izbuljil oči
  • čúdo pril. čudo, začudo: čudo hitro je minilo; nabralo se je čudo ljudi
  • čúdo maravilla f ; prodigio m ; milagro m

    čudo tehnike una maravilla (de la) técnica
  • čúdo -a s., ди́во с., чу́до с.
  • svetovno čudo srednji spol Weltwunder
    sedem svetovnih čudes die sieben Weltwunder
  • чудо n čudež, čudo
    чудо как хороши čudovito lepa je
    не чудо ni čudno
  • чу́до с., čúdo -a s., čúdež -a m.
  • curiosity [kjuəriɔ́siti] samostalnik
    radovednost; redkost, znamenitost, posebnost, čudo

    curiosity shop starinarna
  • čovjèčīšte s (ijek.), čovèčīšte s (ek.) slabš. človeško čudo, nečlovek
  • čúdež m čudo: storiti čudež; verovati v čudež; -ev ne znam delati; čudež je, da še živi
  • čúdež -a m., чу́до с., ди́во с.
  • éblouissement [-ismɑ̃] masculin bleščanje; zaslepitev, omotica; živo občudovanje, začudenje; predmet začudenja, občudovanja, čudo

    avoir des éblouissements imeti omotice
    être pris d'un éblouissement postati omotičen
  • ìbret m (t. ibret) dial., zastar.
    1. zgled: od njega je ibret zauzela po njem se zgleduje
    2. čudo: kakav se ovo ibret radi sa mnom
    3. presenečenje: carević ga pogleda začuđeno, jer nije znao od -a ni na kome je dijelu zemlje
    4. množica: ako te uhvatim i stanem udarati, skupiće se svijet na ibret