Franja

čudi|ti se (-m se)

1. (strmeti) staunen

2.
čuditi se, da staunen, [daß] dass; sich wundern, [daß] dass

3.
čuditi se komu/čemu sich wundern (über jemanden/etwas)

4.
čudim se čemu (spravlja me v začudenje) (etwas) wundert mich
(spravlja me v osuplost) (etwas) befremdet mich; (kaj se mi zdi čudno) ich finde (etwas) merkwürdig

čudíti se, čúditi se s'étonner de, être surpris de

čudim se temu cela m'étonne (ali me surprend)
temu se prav nič ne čudim cela ne m'étonne pas le moins du monde

čudíti se (-im se)

A) imperf. refl. ➞ začuditi se

1.
čuditi se čemu meravigliarsi, stupirsi di

2. ammirare qcs.

B) čudíti, čúditi (-im) imperf. tr. meravigliare, sorprendere:
čudi me, da tega ni še nihče opazil mi meraviglia che non se ne sia accorto ancora nessuno

čudíti se i čúditi se -im se
1. čuditi se: čudim se tvojemu vedenju
2. diviti se: čudim se tvoji lepoti

čudíti se estar (ali quedar) sorprendido; extrañarse (de); asombrarse (de)

čudim se temu me sorprende (ali extraña); lo extraño
ne čudim se temu no lo extraño
čudim se njegovemu vedenju me extraña su conducta

čudíti se čúdim se nedov., дивува́тися -ву́юся недок.

čúditi se to wonder (ob, nad about, at, da that); to be astonished (at, that); to be amazed (ali surprised) (at, that); to marvel (at, that)

čudim se ti you amaze me
temu se čudim that surprises me, I am astonished at that
stvar, ki sem se ji čudil a thing that made me wonder
ne bi se čudil, če bi on prišel I should not be surprised if he came
čudim se, da nisi nikoli slišal o tem I'm amazed you've never heard of it

admirer [-re] verbe transitif občudovati; čuditi se (quelque chose čemu)

elle admire son père ona občuduje svojega očeta
j'admire votre impassibilité čudim se vaši ravnodušnosti

admirírati -ìrīrām (lat. admirare) admirirati, čuditi se, občudovati

admīror -ārī -ātus sum

1. občudovati kaj, občudujoč motriti kaj, (o)strmeti nad čim: res gestas alicuius, sapientiam oratoris Ci., adm. aliquem in aliqua re Ci., N. ali aliquid in aliquo Ci.

2. (za)čuditi se čemu; abs.: non admirere, cum id me ex te primum audisse confitear Ci.; z obj. v acc.: effusiones pecuniarum Ci., stultitiam eius N.; z ACI: hoc maxime admiratus sum, mentionem te hereditatum ausum esse facere Ci., ut omnes admirarentur in uno homine tantam esse dissimilitudinem N., s quod: admirari solebamus, quod in equo senex haerere posset Ci.; z odvisnim vprašanjem: admirati sumus, quid esset Ci., admirantium, unde hoc ... studium exstitisset Ci., admiror, quo pacto iudicium illud fugerit H.; z in in abl.: in quibus hoc primum est, in quo admirer Ci.; z de: quid tu admirere de multitudine indocta? Ci.

3. occ. fil.: nihil (nil) admirari (= μηδὲν θαυμάζειν) ničemur se ne pustiti zmesti: nihil admirari, cum acciderit Ci., nil admirari prope res una ... quae possit facere et servare beatum H. — od tod
a) adj. (gerundiv) admīrandus 3 občudovanja vreden, čudovit: homo Ci., vir in plurimis (v marsikaterem oziru) admirandus Q., admirandum in modum N., adm. spectacula V.
b) adv. pt. pr. admīranter čudovito: Eccl.

Opomba: Act. soobl. admirabant: It.

āstupeō (adstupeō) -ēre strmeti pri čem, nad kom ali čim, čuditi se komu, čemu; abs.: tum steriles luci... et ferrugineum nemus astupet et miratur Stat.; z dat.: adstupet ipse sibi O., ast. divitiis Sen. ph., alicui oranti Stat.

bestaunen etwas čuditi se (čemu), občudovati (kaj)

čȕditi -īm
I. spravljati v začudenje: to me čudi
II. čuditi se čuditi se: čudiš se što sam se ućutao

devétiti se dèvētīm se čuditi se: kad se ko uvelike čudi, za nj se kaže: čudom se čudi, panji, deveti, riameni i drveni

díviti se dȋvīm se čuditi se: diviti se čemu: teško je razumeti ljude, razmišljao je orao; dive nam se, slave nas i poštuju u kamenu i slici, a vide li nas žive, rade nam o glavi

ēmīror -ārī čuditi se čemu, strmeti nad čim: aequora emirabitur H.

formalizzarsi v. rifl. (pres. /mi/ formalizzo) zameriti, čuditi se, spotikati se, zgražati se (nad nespoštovanjem pravil obnašanja):
non si formalizzi se la serviamo alla buona ne zamerite, če vam postrežemo kar po domače

hiō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. zijati, zevati, odprt biti: Lucr., Col., Lucan., Suet., Amm., concha hians Ci., hiavit humus multa S. fr., venas adstringit hiantīs V. zevajoče, nec flos ullus hiat pratis Pr., oculi hiantes Pl. odprte, Plin., ipse (chamaeleon) hianti semper ore Plin., hianti ore aquam captare Cu., ossa hiantia Iuv.

2. occ. usta (žrelo, kljun) odpirati, zevati: leo hians inmane V., Umber (canis) haeret hians V. hlastajoč, pars tollere vocem … clamor frustratur hiantes V., unde datum sentis lupus hic Tiberinus an alto captus hiet … ? H., hianti mella dare Val. Fl., hiat ceu pullus Iuv.

3. metaf.
a) usta odpirati, zijati α) od želje po čem = hrepeneti —, hlepeti —, koprneti —, hlastati po čem, poganjati se —, željno si prizadevati za kaj: Sen. ph., Ap., utrum ea domus hiare … ac poscere aliquid videtur Ci., Verrem avaritiā semper hiante … fuisse Ci., emptor hians H. hlasten, corvus hians H. (o lovcu na dediščine) hlasten, hiantes … cupiditates T. nenasitne. β) od strmenja = (o)strmeti —, prevzet biti nad čim, (za)čuditi se čemu, nad čim, osupniti: hunc plausus hiantem … corripuit V., vulgus ad magnitudinem praemiorum hiabat T. γ) od dolgega časa = zijala prodajati, zijati: honor lacerabat hiantem desidiā populum Sil.
b) (o govoru) = ne skladati se, biti neskladen, biti brez zveze: hiantia loqui Ci., hians oratio Q., hians compositio T.; poseb. o zevu (hiatus) v govoru: quae (vocalium concursiones) vastam atque hiantem orationem reddunt Corn. „zevajoč“, poëtae, ut versum facerent, saepe hiabant Ci. so dopuščali zev, oratio hiat, cum concursus vocalium accedit Q. —

II. trans. kaj z odprtimi usti na dan spraviti =

1. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, ex ore cruores saucia tigris hiat Val. Fl.

2. izustiti, reči (izpod krinke), (iz)dahniti: fabula seu maesto ponatur hianda tragoedo Pers., tacitā carmen hiare lyrā Pr.

ìbretiti se -īm se dial. čuditi se: vi ćete se ibretiti što sam vas zvao

iščuđávati se iščùđāvām se čuditi se: svi se iščuđavamo otkud onome klipanu tolika drskost