Franja

črvič moški spol (-a …) das Würmchen

črvìč (-íča) m dem. od črv vermicello, vermiciattolo; pren. fantolino, frugolino

črvìč -iča m crvić

bacherōzzo, bacherōzzolo m

1. črvič, gosenica; žuželka

2. nareč. ščurek

3. slabš. sitnež; zoprnež, odvratnež

galba -ae, f (kelt. izpos., pravzaprav „trebušnik“)

1. črvič, morda jesenov prelec (Bombyx aesculi, LINN.) ali pa njegova ličinka: SUET.

2. trebušnik, debeluh: praepinguis, quem Galli galbam vocant SUET. – Kot nom. propr. Galba -ae, m Galba,
a) vladar Svesijonov, vrhovni poveljnik Belgijcev v vojni zoper Cezarja: C.
b) Cezarjev podpoveljnik: C.
c) priimek Sulpicijevega rodu, poseb. Servius Sulpicius Galba Servij Sulpicij Galba α) zmagovalec nad Luzitancem Viriatom: CI., N. β) rim. cesar, umorjen l. 69 po Kr.: SUET. Po njem Galbiānī -ōrum, m galbovci, Galbovi pristaši: T.

grub² [grʌb] samostalnik
zoologija ogrc, ličinka, črvič; umazanec, -nka

tehnično grub screw krilata matica

tineola -ae, f (demin. tinea) črvìč, črvíček: Veg.

vermiculus -ī, m (demin. vermis)

1. majhen črv, črvìč, črvíček: Lucr., Plin., Lamp.

2. škrlatni črvič, škrlatna uš, starejše krmes, meton. = škrlatna barva, škrlat, starejše bagrec: Vulg.

vermisseau [-so] masculin črvič; figuré revček, črviček

vermiculātus 3, adv. -ē (vermiculus črvič) črvast, črvasto (kljukasto) zavit, cikcakast, pisan: M., gummi, crustae Plin., emblema, pavimentum Luc. ap. Ci. kockast, pisan; tako tudi: tesserulas vermiculate inter se committet Luc. ap. Q.