Franja

črnjav|a ženski spol (-e …) das Kernholz, der Kern

črnjáva (-e) f

1. knjiž. nero

2. bot. durame

črnjáva ž
1. crnjavina: grozeča črnjava oblakov
2. crnina: bujna črnjava na njeni glavi
3. tamnija srčevina u stablu, jedrac: črnjava hrasta

Kern, der, (-/e/s, -e) jedro (tudi Physik, Geographie, Musik, figurativ); beim Obst: pečka; bei Nüssen: jedrce; Holz: jedro, črnjava; im Kern v bistvu; figurativ des Pudels Kern jedro stvari

Kernholz, das, črnjava, jedrina; bei Möbeln: slepi les

nerume m

1. črnina, črnjava

2. agr. listna pegavost

nigrēdō -inis, f (niger) črnota, črnina, črnjava, črna barva: corvina Ap., atrae noctis M., erant quidam (sc. libri) sacrā nigredine M., olae Vulg.

nigritia -ae, f: Plin. in nigritiēs -ēī, f: Cels., (niger) črnota, črnina, črnjava, črna barva; occ. nigrities kot bolezen kostna gniloba, nekroza (odmiranje) kosti: Cels.

nigritūdō -inis, f (niger) črnota, črnina, črnjava, črna barva: mares negantur anno diutius durare argumento, quia nulla veris initio appareat nigritudo in rostro, quae ab aestate incipit Plin.; metaf.: nigritudo peccatorum Aug.

nigror -ōris, m (niger)

1. črnota, črnina, črnjava, črna barva, temota, temačnost, tema: interea prope iam occidente sole inhorrescit mare, tenebrae conduplicantur, noctisque et nimbum obcaecat nigror Pac. ap. Ci., dic quam cogat vis ire minutim per commissuras rimarum noctis nigrore Luc. ap. Non., nantam algu atque nigrore maius Luc. fr., funditus humanam qui vitam turbat ab imo omnia suffundens mortis nigrore Lucr., nigrorem in ulceribus excitat Cels., „rubidus“ autem est rufus atrior et nigrore multo inustus, „luteus“ contra rufus color est dilutior Gell.

2. črno lepotilo (ličilo, lepotilno sredstvo), črna šminka: oculos circumducto nigrore fucare Cypr.

rōbur (star. rōbus) -oris, n (verjetno iz *rōbos, gen. *rōbosis; od tod rōbustus (gl. to besedo); zaradi temne barve sredice morda (a manj verjetno) sor. z gr. ὀρφνός temen, ὀρφνῴδης črnkast, ὄρφνη tema, ἔρεβος tema, skr. rájas- tema, temnost, got. riqis tema, temnost, stvnem. ërpf črnkast, rëpa, rëba-huon = nem. Rebhuhn, rusko rjabka = sl. jereb, jerebica)

1. hrastov les, hrast(ov)ína, sredina (sredica), trsni, gosti les sredi drevesa, črnjáva, jedrína: Stat. idr., quercus annoso robore V., O., robur querceum vel subereum Col., naves totae factae ex robore C., sapiens non est e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci.; pesn. o sredici drugih dreves: morsus roboris V. divje oljke, robora Maurorum Stat. citrusi, citrusova drevesa, (starejše) mavrski (jutrovski) kleki, mavrske smrekuše; poseb. (κατ' ἐξοχήν) bot. zelo trda črnika: Plin.; meton. iz hrastovine izdelana stvar: Mart., Val. Fl. idr., sacrum robur V. leseni trojanski konj, robur aratri V. hrastov plug, ferro praefixum robur V. hrastovo kopjišče, držaj pri kopju iz hrastovine, toporíšče, tôpor, robur letale Sil. kopje, nodis gravatum robur V. ali robur nodosum O. grčav hrastov kij, robur impingere Lucan. zidolom, oven, podirač, in robore accumbunt Ci. na hrastovih klopeh, ferri robora V. z železom okovana vrata.

2. occ.
a) podzemeljska temnica (ječa, zapor), ki jo je dal v rimski državni ječi zgraditi Servij Tulij, zato se je po njem imenovala Tullianum; vanjo so zapirali veleizdajalce in zajete tuje vojskovodje in jih tam tudi usmrčevali (najbrž so bile stene temnice sprva obite s hrastovimi deskami): T., Lucr., Val. Max. idr., catenas Parthus et Italum robur timet H., in robore et tenebris expirare L.
b) hrast: delphines agitata robora pulsant O., gens duro robore nata V. (= ἀπὸ δρυός Hom.; kot znamenje surovosti); poseb. tudi graden: Plin.

3. metaf. moč, jakost, trdnost, čilost, čvrstota, čvrstina, silnost: O., Q., Sen. ph. idr., robur corporum Cu., imperatoris L. čvrstost, robur iuventae L., satis aetatis atque roboris habere Ci., cum paululum iam roboris accessisset aetati Ci., ferri V. trdnost, saxi Lucr.

4. meton. najmočnejši del česa, moč, jakost, jačina, jedro, deblo: Plin. iun., Fl. idr., versaris in optimorum civium vel flore vel robore Ci., robur virium Ci., illa robora populi Romani Ci., firmissimum robur copiarum Ci., peditum, centurionum robur L.; occ.
a) jedro vojske, cvet vojakov, elitne enote, elitni del vojske: et robur et suboles militum periit Ci., quod fuit roboris duobus proeliis periit C.
b) oporišče, središče: hoc fuit initium salutis, hoc robur libertatis N., coloniam … robur ac sedem bello legisset T., robur accusationis Ci.
c) (v star. obl. rōbus) poseb. težka vrsta pšenice, čvrsta pšenica: Col.

Opomba: Star. soobl. poleg rōbus -oris, n (Ca., Col.) je tudi rōbor -oris, m (Lucr.); najdemo ju pri slovničarjih (npr. Prisc., Char.) in v dobrih rokopisih.

jedr|o¹ [ê] srednji spol (-a …) der Kern, -kern (atomsko Atomkern, celično Zellkern, hčerinsko Tochterkern, tehnika izvrtano Bohrkern, družine Familienkern, reaktorja Reaktorkern, kameno Steinkern, kondenzacijsko Kondensationskern, magnetno Magnetkern, mesta Stadtkern, neprepustno Dichtungskern, obročasto Ringkern, potujoče Wanderkern, satasto Wabenkern, kraja Ortskern, ulivano metalurgija Gießkern, vrtalno Bohrkern, vzmetno Federkern, zemljino Erdkern, zmrzovanja Kristallisationskern, der Kristallisationskeim); Kern- (delovnega časa die Kernarbeitszeit); (osrednja misel) der Kerngedanke; (osrednja točka) der Kernpunkt; (osrednji del) das Kernstück, der Kernbereich, pokrajine, države: die Kernzone, die Kernlandschaft; gozdarstvo (črnjava) der Kern; geografija pri gorstvu: die Rumpffläche
… jedra/jeder Kern- ( fizikazlitje die Kernverschmelzung, razbitje die Kernzertrümmerung, cepitev die Kernspaltung, masa die Kernmasse, razpad der Kernzerfall); živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika der Kern
veliko jedro der Hauptkern
malo jedro der Nebenkern
gozdarstvo z razpokami v jedru kernrissig
brez jedra kernlos

srčevin|a ženski spol (-e …) (črnjava) das Kernholz