Franja

àzbukovati -ujēm, ázbukovati -ujēm brati črko za črko, črkovati

capitalization [kæpitəlaizéišən] samostalnik
kapitalizacija; pisanje, tiskanje z veliko črko

capitalize [kəpítəlaiz] prehodni glagol
kapitalizirati, v kapital spremeniti; pisati ali tiskati z veliko črko

to capitalize on (ali upon) s.th. okoristiti se s čim

črv m (csl.) ime za črko č v glagolici in stari cirilici

jèrī s, jèri s neskl. ime za črko y v glagolici in stari cirilici

lisp [lisp]

1. samostalnik
šešljanje
poetično šepetanje, šumenje (vode), šuštenje (dreves)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
šešljati, slabo izgovarjati črko š, jecljati

nàdmetak -tka m znameenje nad črko

spell^*3 [spel] prehodni glagol
črkovati, brati ali izgovarjati črko za črko; sestavljati besede; pravilno pisati; pomeniti

to spell backward nazaj (narobe) črkovati, figurativno nobenih težav ne imeti s pravopisom
to live here spells death živeti tu pomeni smrt (je isto kot smrt)
to spell ruin pomeniti propad
you must learn how to spell morate se naučiti pravopisa
to spell out, to spell over čitati kaj črkovaje, figurativno s težavo dešifrirati

srèći srèčēm, srȅčēm, srȅknēm prečrkovati, prebrati črko za črko

srícati srîčēm črkovati, brati črko za črko: dijete mi već sriče prva štampana slova

tilde [tíldə] samostalnik
jezikoslovje tilda, znak (∼) nad črko n, da se označi izgovor nj
tisk znak za ponovitev

tilde ženski/moški spol tilda (∼) nad črko n; graja; nekoliko, malce

en una tilde v hipu, kot bi trenil

trèma ž (gr. trema)
1. trema, znamenje dve točki nad črko e: poëta
2. vrzel med sekalcema

übertippen pretipkati; pretolči z drugo črko

буки m star naziv za drugo črko Б v azbuki

cacūmen -inis, n (iz *cacūdmen)

1. stožčast konec, konica: Val. Max., Sen. ph., Lucan., Plin., atomi, cuiusque rei Lucr., pilorum Auct. b. Afr., incurvum cacumen (elephanti) Sil. hrbet; occ.
a) vrh gore, rtina: montis cacumen O., Cat., cacumen Alpium Plin., summa cacumina montis Lucr., montium acumina Plin., Matina cacumina H., montana cacumina O., collis in modum metae in acutum cacumen fastigatus L.; nuda fere cacumina (rupis) sunt L.
b) konica vejevja, rastlin, vrh, vršiček, krošnja dreves: praeacuta (ramorum) cacumina C., cacumen (herbae) O., cacumina graminis Plin. klice, perque alta cacumina regnat V., umbrosa cacumina V., arborum cacumina Plin., ficorum, malorum, pirorum cacumina Col., cacumina olivae Col. ali oleae Q.
c) gram. nad črko postavljeno naglasno znamenje, naglasnica, akcent, ikt (kot znak): M.

2. pren. vrh, vrhunec, višek: Naev. fr., Arn., alescendi summum tangere cacumen Lucr. doseči... vrhunec rasti, artibus ad summum cacumen venire Lucr. doseči najvišjo dovršenost.

čŕka letter; (tiskarska) character, type

mala čŕka small letter
vélika čŕka capital (letter)
začetna čŕka initial letter
začetne čŕke initials pl
velika tiskana čŕka block letter
nema čŕka mute letter
gotska čŕka Gothic (ali black) character
mastna, debela čŕka boldface type, boldface, bold
v latinskih čŕkah in Latin characters
do čŕke natančno izvesti, izpolniti to carry out to the letter
biti tiskan z mastnimi čŕkami to be in boldface type
čŕka (duh) zakona the letter (the spirit) of the law
nadpis v velikih čŕkah a headline in large type
čitati besedo čŕko za čŕko to spell out a word, letter by letter
držati se čŕke zakona to stick to the letter of the law
z zlatimi čŕkami zapisan dan a red-letter day

dētrăctiō (tudi dētrāctiō) -ōnis, f (dētrahere)

1. odvzetje, odtegnitev, prikratitev: detractio aut adpetitio alieni Ci., cuius loci detractionem fieri velit Ci. ep. katero mesto bi si rad pridržal, adiectiones et detractiones (cuneorum) Vitr.

2. occ.
a) odškrnjenje: illa enim ipsa efficiuntur detractione Ci.
b) odstriženje: capillorum Cael.
c) medic. odvajanje, iztrebljanje, poseb. driska: cibi Ci., humoris Cael., sanguinis Cels., Plin., Q., Cael. puščanje krvi, tudi samo detractio Cels. in v pl. detractiones Vitr., Plin.

3. pren.
a) arhit. odvzetje, zmanjšanje, večinoma v pl.: ut ingenio et acumine de symmetriis detractiones et adiectiones fiant Vitr.
b) gram. α) izpust črke ali zloga, prikratitev za črko ali zlog: Q. (I, 5, 14). β) izpust besede, elipsa: Q. (I, 5, 38). γ) izpah črke, elizija: Isid.
c) olajšanje, znebitev: doloris Ci., Gell.

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo