Franja

Zadetki iskanja

  • àzbukovati -ujēm, ázbukovati -ujēm brati črko za črko, črkovati
  • capitalization [kæpitəlaizéišən] samostalnik
    kapitalizacija; pisanje, tiskanje z veliko črko
  • capitalize [kəpítəlaiz] prehodni glagol
    kapitalizirati, v kapital spremeniti; pisati ali tiskati z veliko črko

    to capitalize on (ali upon) s.th. okoristiti se s čim
  • črv m (csl.) ime za črko č v glagolici in stari cirilici
  • jèrī s, jèri s neskl. ime za črko y v glagolici in stari cirilici
  • lisp [lisp]

    1. samostalnik
    šešljanje
    poetično šepetanje, šumenje (vode), šuštenje (dreves)

    2. neprehodni glagol & prehodni glagol
    šešljati, slabo izgovarjati črko š, jecljati
  • nàdmetak -tka m znameenje nad črko
  • spell*3 [spel] prehodni glagol
    črkovati, brati ali izgovarjati črko za črko; sestavljati besede; pravilno pisati; pomeniti

    to spell backward nazaj (narobe) črkovati, figurativno nobenih težav ne imeti s pravopisom
    to live here spells death živeti tu pomeni smrt (je isto kot smrt)
    to spell ruin pomeniti propad
    you must learn how to spell morate se naučiti pravopisa
    to spell out, to spell over čitati kaj črkovaje, figurativno s težavo dešifrirati
  • srèći srèčēm, srȅčēm, srȅknēm prečrkovati, prebrati črko za črko
  • srícati srîčēm črkovati, brati črko za črko: dijete mi već sriče prva štampana slova
  • tilde [tíldə] samostalnik
    jezikoslovje tilda, znak (∼) nad črko n, da se označi izgovor nj
    tisk znak za ponovitev
  • tilde ženski/moški spol tilda (∼) nad črko n; graja; nekoliko, malce

    en una tilde v hipu, kot bi trenil
  • trèma ž (gr. trema)
    1. trema, znamenje dve točki nad črko e: poëta
    2. vrzel med sekalcema
  • übertippen pretipkati; pretolči z drugo črko
  • буки m star naziv za drugo črko Б v azbuki
  • au2, kot praep. pred črko f (prim. aufero, au-fugio) s pomenom predloga a(b), čeprav z njim ni v sorodu, ampak je samostojna indoevropska beseda. V lat. stoji pred f, da se ne bi zamenjevale sestavljenke z ad in a(b) (gl. a, ab, abs).
  • cacūmen -inis, n (iz *cacūdmen)

    1. stožčast konec, konica: Val. Max., Sen. ph., Lucan., Plin., atomi, cuiusque rei Lucr., pilorum Auct. b. Afr., incurvum cacumen (elephanti) Sil. hrbet; occ.
    a) vrh gore, rtina: montis cacumen O., Cat., cacumen Alpium Plin., summa cacumina montis Lucr., montium acumina Plin., Matina cacumina H., montana cacumina O., collis in modum metae in acutum cacumen fastigatus L.; nuda fere cacumina (rupis) sunt L.
    b) konica vejevja, rastlin, vrh, vršiček, krošnja dreves: praeacuta (ramorum) cacumina C., cacumen (herbae) O., cacumina graminis Plin. klice, perque alta cacumina regnat V., umbrosa cacumina V., arborum cacumina Plin., ficorum, malorum, pirorum cacumina Col., cacumina olivae Col. ali oleae Q.
    c) gram. nad črko postavljeno naglasno znamenje, naglasnica, akcent, ikt (kot znak): M.

    2. pren. vrh, vrhunec, višek: Naev. fr., Arn., alescendi summum tangere cacumen Lucr. doseči... vrhunec rasti, artibus ad summum cacumen venire Lucr. doseči najvišjo dovršenost.
  • čŕka letter; (tiskarska) character, type

    mala čŕka small letter
    vélika čŕka capital (letter)
    začetna čŕka initial letter
    začetne čŕke initials pl
    velika tiskana čŕka block letter
    nema čŕka mute letter
    gotska čŕka Gothic (ali black) character
    mastna, debela čŕka boldface type, boldface, bold
    v latinskih čŕkah in Latin characters
    do čŕke natančno izvesti, izpolniti to carry out to the letter
    biti tiskan z mastnimi čŕkami to be in boldface type
    čŕka (duh) zakona the letter (the spirit) of the law
    nadpis v velikih čŕkah a headline in large type
    čitati besedo čŕko za čŕko to spell out a word, letter by letter
    držati se čŕke zakona to stick to the letter of the law
    z zlatimi čŕkami zapisan dan a red-letter day
  • dētrăctiō (tudi dētrāctiō) -ōnis, f (dētrahere)

    1. odvzetje, odtegnitev, prikratitev: detractio aut adpetitio alieni Ci., cuius loci detractionem fieri velit Ci. ep. katero mesto bi si rad pridržal, adiectiones et detractiones (cuneorum) Vitr.

    2. occ.
    a) odškrnjenje: illa enim ipsa efficiuntur detractione Ci.
    b) odstriženje: capillorum Cael.
    c) medic. odvajanje, iztrebljanje, poseb. driska: cibi Ci., humoris Cael., sanguinis Cels., Plin., Q., Cael. puščanje krvi, tudi samo detractio Cels. in v pl. detractiones Vitr., Plin.

    3. pren.
    a) arhit. odvzetje, zmanjšanje, večinoma v pl.: ut ingenio et acumine de symmetriis detractiones et adiectiones fiant Vitr.
    b) gram. α) izpust črke ali zloga, prikratitev za črko ali zlog: Q. (I, 5, 14). β) izpust besede, elipsa: Q. (I, 5, 38). γ) izpah črke, elizija: Isid.
    c) olajšanje, znebitev: doloris Ci., Gell.
  • dúh (-á) m

    1. spirito:
    delo človeškega duha opera dello spirito umano
    lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
    (miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
    (nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
    preroški duh spirito profetico

    2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
    analitičen duh spirito analitico
    nemiren duh spirito irrequieto

    3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
    spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
    biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
    spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

    4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
    tekmovalen duh spirito agonistico
    odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
    srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

    5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
    dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
    rel. Bog je duh Dio è spirito
    hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
    nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
    hiša duhov la casa dei fantasmi
    izganjati duhove esorcizzare

    6. rel. anima

    7. filoz. spirito:
    duh in materija lo spirito e la materia
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
    dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
    biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
    biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
    bolan na duhu malato di mente
    iron. ubog na duhu povero di spirito
    etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
    filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
    rel. sveti Duh lo Spirito Santo