Franja

črevesj|e [é] srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija, anatomija das Darmsystem
medicina v črevesju im Darmbereich

črevesje samostalnik
1. (organ) ▸ bélrendszer, bélPovezane iztočnice: leno črevesje

2. (notranjost) ▸ gyomor, belső
V črevesju stebra se skriva stopnišče, ki pripelje do samega vrha, kjer kraljuje kip sv. Petra. ▸ Az oszlop belsejében egy lépcső rejtőzik, amely elvezet egészen a tetejéig, ahol Szent Péter szobra áll.
Bombe, rakete in strelivo, vredno več kot 285 milijard dolarjev, so shranjeni v črevesju ladje. ▸ A hajó gyomrában több mint 285 milliárd dollár értékű bomba, rakéta és lőszer volt elraktározva.
Zdaj se ob vsakem postanku, ko odpre pokrov motorja in se zazre v črevesje svojega vozila, sprašujem, ali res ni nobenega problema več. ▸ Amikor a megállók során fölnyitja a motorháztetőt és belebámul járműve gyomrába, azt kérdem magamtól: vajon már tényleg nincs semmi probléma?
In s tem je postalo jasno, kam gredo vsi sedimenti: vrnejo se v črevesje Zemlje. ▸ És ebből kiderült, hová kerül minden üledék: visszatér a Föld gyomrába.

črevésje (-a) n anat. intestini

črevésje s crijeva, creva: bolezni -a

črevésje -a s., кише́чник -а ч.

črevésje -a s intestin

debelo črevesje stalna zveza
(del prebavil) ▸ vastagbél
Sopomenke: debelo črevo

leno črevesje stalna zveza
medicina (o zaprtju) ▸ bélrenyheség
Sopomenke: leno črevo

tanko črevesje stalna zveza
(prebavni organ) ▸ vékonybél
Sopomenke: tanko črevo

alvo m

1. med. črevesje

2. knjižno trebuh, maternica, drobovje

3. pren. knjižno notranjost, notranjščina

alvus -ī, f, arh. (pri Acc., Pl. idr.) tudi m, osnovni pomen „podolgovata, cevkasta votlina“, od tod

1. trebuh, trebušje, telo (posebno glede na prebavo), črevesje: hastam in latus inque feri curram... alvum contorsit V., serpens in longam porrigar alvum O., Aesculapius... primus purgationem alvi... invenit Ci. čiščenje črevesja, alvum purgare S. fr., Cels., crebra alvi ductio Cels. pogostno čiščenje črevesja (odvajanje), alvi profusio ali profluvium, alvus fluens, liquida, fusa, cita, soluta Cels., Col., Plin. ali samo alvus Col. driska, alvum exonerare, inanire, solvere, ciere, movere, ducere Cels., Plin., naspr.: alvum astringere, cohibere, comprimere, supprimere, firmare, sistere, inhibere Cels., Plin. drisko ustaviti (ustavljati); met. iztrebki: alvum deicere Ca. drisko imeti, alvum superiorem deicere Ca. bljuvati, alvus non descendit Cels. človek ima zapeko, od človeka ne gre, alv. nigra, pallida, rufa Cels.

2. želodec, prebavila: cum alvi natura... cibi et potionis sit receptaculum Ci., Tereus... in suam sua viscera congerit alvum O.

3. occ.
a) telo nosečih žensk, materino telo: cum praegnans hunc ipsum Dionysium alvo contineret (Semele) Ci., spem illam, quam in alvo commendatam a viro continebat Ci.
b) pren. α) trup ladje: camaras vocant,... latam alvum sine vinculo aeris aut ferri connexas T. β) panj, ulj: Varr., Col., Plin., alvos accipite et ceris opus infundite Ph. γ) lupina (sadja): quaedam (poma) alvo continentur, ut granata Plin.

bowel [báuəl] samostalnik
anatomija črevo
množina črevesje
figurativno prebava
figurativno čustvo, strasti, usmiljenje

to have the bowels open iztrebljati se
to have no bowels biti neusmiljen
to get one's bowels in an uproar razjeziti se

crȉjevlje s (ijek.), crêvlje s (ek.) črevesje

Darmsystem, das, Tierkunde, Anatomie črevesje

entrailles [ɑ̃traj] féminin pluriel drobovje; vieilli črevesje; notranjost; figuré nedra, srcé

les entrailles de la terre notranjost, nedra zemlje
sans entrailles brezsrčen
avoir des entrailles imeti čuteče srce
il n'a pas d'entrailles on je brez srca, neusmiljen
ce drame m'a pris aux entrailles ta drama me je globoko pretresla
être remué jusqu'au fond des entrailles biti pretresen do dna srca
sentir crier les entrailles čutiti glad, biti zelo lačen

entrails [éntreilz] samostalnik
množina drobovje, črevesje
figurativno notranjost

intestine¹ [intéstin] samostalnik
anatomija črevo
množina črevesje

large intestine debelo črevo
small intestine tenko črevo

víscera(s) ženski spol (množina) drob, črevesje

живот m

1. trebuh; drobovje; (lj.) želodec, črevesje;
надорвать ж. со смеху počiti od smeha;
ж. подводит lačen sem;

2. (zast.) življenje;
положить свой ж. на поле брани dati življenje na bojišču;
ж. вечный večno življenje;
не на ж., а на смерть na življenje in smrt

кишечник m črevesje