Franja

črep [é] moški spol (-a …) die Scherbe

črép črépa ➞ črepinja

črép (-a) m nareč.

1. grad. (bobrovec) embrice

2. pentola di coccio

3. (črepinja) coccio

črép m dijal. biber, vrsta crijepa, crepa: streha je pokrita s -om

črèp inter. crac

Scherbe, die, (-, -n) črepinja; Porzellan: črep; in Scherben liegen biti razbit/razdejan ( tudi figurativ ); in Scherben gehen razbiti se ( tudi figurativ ); in Scherben schlagen razbiti ( tudi figurativ ); Scherben bringen Glück črepinje prinanašajo srečo

tēstula -ae, f (demin. tēsta)

1. lončena (glinena, prstena) svetilka: cava Prud.

2. črepinj(ic)a, črép: Col.; poseb. črepinj(ic)a, lončena (prstena) tablica = gr. ὄστρακον; meton. črepinjska sodba, ostrakízem (gr. ὀστρακισμός): a Themistocle collabefactus testulā illā N. po znanem glasovanju s črepinjicami, po znani črepinjski sodbi (ostrakizmu).