Franja

človeč|en [é] (-na, -no) human

človéčen (-čna -o) adj. (človeški) umano

človéčen -čna -o čovječan (-več-), human: človečen do nasprotnikov

človéčen humano

človéčen -čna -o prid.
1. uman, omenos
2. omenesc

human človeški; človečen, human

humane [hju:méin] pridevnik (humanely prislov)
human, plemenit, človečen, priljuden

humane studies (ali learning) humanistična izobrazba
britanska angleščina Humane Society dobrodelno društvo

omenós -oásă (-óşi, -oáse) adj. človeški, človečen, človekoljuben, human

umán -ă (-i, -e) adj. človeški, človečen, human

umano

A) agg.

1. človeški:
bestia umana zver v človeški podobi
creatura umana človeško bitje
genere umano človeški rod
scienze umane družbene vede
umane lettere leposlovje, beletristika

2. človeški (ki se nanaša na človeka, na človeško naravo):
l'umana debolezza človeška slabost
è umano človeško je
errare è umano človeško je grešiti

3. človeški, človečen, človekoljuben

B) m

1. (le sing.) človeško (kar je človeku lastno); človeška razsežnost

2.
umani pl. knjižno ljudje, človeška bitja

človešk|i [é] (-a, -o)

1. menschlich, Menschen- (glas die Menschenstimme, rod das Menschengeschlecht, vek das Menschenalter, dolžnost die Menschenpflicht, kri das Menschenblut, pamet der Menschenverstand, podoba die Menschengestalt, sila die Menschenkraft, žrtev Menschenopfer, izgube Menschenverluste množina, dostojanstvo die Menschenwürde, meso das Menschenfleisch, življenje das Menschenleben)
človeško bitje das Menschenwesen, das menschliche Wesen
lovec na človeške glave der Kopfjäger
otrok človeškega rodu das Menschenkind
delo človeških rok das Menschenwerk/ein Werk von Menschenhand
v enem človeškem veku innerhalb eines Menschenalters
pravo človeška napaka menschliches Versagen
storiti: vse kar je v človeški moči das Menschenmögliche, alles Menschenmögliche (tun)

2. (človečen) menschlich, human

3. (vreden človeka) menschenwürdig

4. (podoben človeku) obnašanje: menschenartig

5. figurativno (dostojen) cena: zivil