Franja

čistil|o srednji spol (-a …) das Putzmittel, das Reinigungsmittel; der Reiniger, -reiniger (za madeže Fleckenreiniger, za steklo Glasreiniger)
čistilo za madeže der Fleckentferner
omara za čistila der Besenschrank

čìstilo s čistilo: čistilo ulja, vode, prašine, dimnih plinova

čistílo detergent; purifier; cleanser; medicina (dristilo) laxative; aperient

čistílo (-a) n

1. (sredstvo) lucido; sostanza per pulire; detersivo:
čistilo za čevlje lucido per scarpe
čistilo za madeže smacchiatore

2. farm. (odvajalno sredstvo) purgante

čistílo s
1. sredstvo za čišćenje: čistilo za čevlje
2. purgativ: bolnik naj vzame čistilo

čistílo teh purgante m ; (odvajalo) purga f , purgante m ; (za rane) abstergente m

čistílo -a s., ми́ючий за́сіб -ого -собу ч.

čistílo -a s detergent

abrasif [abrazif] masculin strgalo, brusilo; čistilo

abstergent [əbstə́:džənt]

1. pridevnik
čistilen
medicina dristilen, odvajalen

2. samostalnik
čistilo
medicina dristilo, odvajalo, laksativ

catharticum -ī, n (gr. καϑαρτικόν) čistilo, mehčalo: Acr.

cleaner [klí:nə] samostalnik
čistilec, -lka, snažilec, -lka; čistilo

vacuum cleaner sesalec za prah
dry cleaner kemični čistilec

detergent [ditə́:džənt]

1. pridevnik
medicina, kemija čistilen, pralen; razkuževalen

2. samostalnik
čistilo, pralno sredstvo; razkuževalo

februus 3

I. očiščujoč, čistilen, le kot subst. februum -ī, n očiščevalo, čistilo, Varr. in po njem: Februa Romani dixere piamina patres O. ki poroča, da so Rimljani konkretno razumevali tudi darovalno moko, drevesne veje idr.: stipulae fabales, februa casta O.; occ. februa -ōrum, n (sc. sacra) očiščevalni praznik, očiščevalno žrtvovanje (ob koncu leta; prim. Februārius 1.) Varr., Aug., P. F., annus erat brevior, nec adhuc pia februa norant O. —

II. Februus -ī, m Februus, etrursko božanstvo duš umrlih ali podzemlja, istoveteno s Plutonom, ki mu je bil najbrž posvečen mesec februar, v katerega drugi polovici so obhajali februa: Macr., Serv.

fining [fáiniŋ] samostalnik
čiščenje, rafiniranje; čistilo

lassativo

A) agg. farm. odvajalen, čistilen, dristilen, laksativen

B) m farm. odvajalo, čistilo, dristilo, laksativ

laxative [lǽksətiv]

1. pridevnik
medicina odvajalen, čistilen

2. samostalnik
odvajalo, čistilo

lōmentum -ī, n (lavāre)

1. izpiralo, nekakšno milo = iz bobove moke in riža zgneteno testo, s katerim so si rim. dame zakrivale gube: Plin., Mart., P. Veg., Pall.; pren. nekakšno čistilo, lug: censuram lomentum aut nitrum esse Caelius in Ci. ep.

2. metaf. neka modra barva, neko modrilo: ex caeruleo fit, quod vocatur lomentum, perficitur id lavando tenendoque Plin.

lūstrāmen -inis, n (lūstrō -āre2) čistilo: Val. Fl.

medicāmentum -ī, n (medicāre) = medicāmen

1. (v dobrem pomenu) zdravilna snov, zdravilo, lek, celilo, tudi mazilo, obliž: hoc die solitum vinum novum et vetus libari et degustari medicamenti causā Varr., m. bibere, m. sumere Cu., medicamentum concipitur venis Cu., medicamentum diffundit se in venas Cu., m. componere, m. haurire Plin., medicamenta, quibus sanarentur oculi Sen. ph., epotis aliquibus medicamentis Cels., medicamento uti Suet., salubre L. ali salutare Ci., medicamentum dare ad aquam intercutem Ci.; pren. zdravilo = pripomoček, pomagalo zoper kaj: doloris, laborum Ci., illud panchrestum m. suum Ci. (v denarju).

2. (v slabem pomenu)
a) strup, strupena pijača, strupena snov: medicamento sagittas tingere Plin., coquere medicamenta L., medicamento epoto L., medicamentis partum abigere Ci. s splavili.
b) bajilo, čarovno sredstvo, čarovna pijača, čarovnija: Plin., Petr., medicamento Peliam fecit adulescentulum Pl., m. amatorium Suet. ljubezenski napoj, medicamentis aquam inquinare Hyg.

3. metaf. vsak pripomoček, s katerim se doseže kak fizičen učinek
a) čistilo, začimba: vini Ca., Col.
b) barvilo, barvína, barva: Ci. fr., Plin., Sen. ph.; poseb. lepotilno sredstvo, lepotilo, ličilo, šminka: Sen. ph.; pren.: fucati medicamenta candoris et ruboris Ci. belilo in rdečilo besed, prisiljeno lepotičenje govora.