Franja

četverooglát (-a -o) adj. (štirioglat) quadrangolare

četverooglàt -ata -o četvorouglast: -a deščica

quadrangulātus 3 (quadrangulus) štirikoten, štirioglat, štiriogeln, četverokoten, četverooglat, četveroogeln, kvadraten: Eccl., turris quadrangulata de longinquo rotunda Tert., ligna Vulg.

quadri-angulus 3 (quattuor in angulus) štirikoten, štirioglat, štiriogeln, četverokoten, četverooglat, četveroogeln, kvadraten: granum quadriangulā figurā Plin., herba quadriangulo caule Plin., muliebre membrum quadriangulum Aus.; subst. quadriangulum -ī, n štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat: Prisc., M.

quadrō -āre -āvī -ātum (quadrus)

1. trans. narediti (delati) kaj štirikotno (štirioglato, na štiri ogle): abies atque pōpulus ad unguem quadrantur (se obsekavata) Col., metaf. kako stvar somerno (skladno) uravna(va)ti, prav dovršiti (dovrševati), dopolniti (dopolnjevati): quadrandae orationis industria Ci. iskanje skladnega (umerjenega) zaključka za govor, pars quadrat acervum H. dopolnjuje = vzpostavlja polno število (4000 talentov).

2. intr. biti štirioglat, sestavljati (tvoriti) štirikotnik, zlagati se v štirikotnik: omnis in unguem arboribus positis secto via limine quadret V. (gl. quīncūnx); metaf. skladati se, stikati se, prilegati se, ujemati se, spodobiti se, pristajati (pristovati): opus est scire, quod quoque loco verbum maxime quadret Q., coniunctio quadrat Ci., omnia in istam (sc. mulierem) quadrare apte videntur Ci. se ji prilega (namreč Klodiji; gl. pod quadrantārius), quoniam tibi ita quadrat Ci. je zate prikladno, quo modo sexcenta eodem modo quadrarint Ci. — Od tod

I. pt. pr. quadrāns -antis, m (gl. quadrāns). —

II. pt. pf. quadrātus 3

1. razčetverjen, štirikoten, štiriogeln, štirioglat, četverokoten, četveroogeln, četverooglat, kvadraten: turris Lucr., pes Q., Plin., Col. kvadratni čevelj, figura Plin. štiriogelnik, kvadrat (štirjak), saxum (kolekt.) L., Plin. iun. idr. ali lapis (kolekt.) Varr. ap. Plin., Sen. ph. kvadratni kamni, kvadri, later (kolekt.) Varr. fr., littera Petr. velika črka (začetnica), sestavljena iz štirioglatih črt, numerus Gell. kvadratno število, versus quadratus Gell. ali versus quadrato numero factus Gell. tetrámeter (četveromer), osmero- ali sedmeročlen verz, ker ima po gr. načinu štiri člene (tj. osem lat.), Roma Enn. ap. Fest. (po zgledu etruščanskih mest) v obliki štirikotnika zidani (stari) Rim, pallium Petr. na štiri vogle (škrice, roglje), regula C. štirioglata letev (latva), agmen Varr. ap. Serv., Ci., S., L., Hirt., Cu., Tib., Sen. ph. ali exercitus Ca. ap. Non. v obliki vzporednika (paralelograma), tj. v bojni razporeditvi korakajoča vojska; occ. (po postavi) someren, skladen, čokat, srednje postave (naspr. gracilis, obesus): corpus Cels., boves, oves, canis, verres, gallinae Col., statura Suet. srednja postava, signa Plin.

2. metaf. (o govoru) dobro strnjen, lepo (skladno, umerjeno) sestavljen, skladen, umerjen, jedrnat: lēvis et quadrata compositio (sc. verborum) Q., quod ex illis conficitur, aut quadratum aut solutum erit Q., facile est, ubi omnia quadrata currunt Petr. če vse teče v tako lepem redu. — Od tod subst.

1. quadrātum -ī, n
a) štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat, štirjak: Q., dimensio quadrati Ci., in quadratum Plin. ali per quadrata Col. na štirikotnik, mutat quadrata rotundis H.
b) kot astr. t.t. kvadratni položaj planetov (premičnic): ea … illi (= astrologi) … quadrata nominant Ci., in quadrato solis dividua est (sc. luna) Plin.

2. quadrātus -ī, m = quadrātum -ī, n: Cass.

quadruus 3 (quattuor)

1. štirioglat, četverooglat, štirivogeln, četverovogeln, kvadraten: compita Aus. na kvadrat (štirjak).

2. štirikraten, četver(en), četvernat: iugalitas Aug., vis Prud.

tetragōnālis -e (tetragōnum) štiriogeln, četveroogeln, štirioglat, četverooglat, štirikoten, četverokoten, tetragonálen, tetragónski: latus Boet.

tetragōnus 3 (gr. τετράγωνος) štiriogeln, četveroogeln, štirioglat, četverooglat, štirikoten, četverokoten: fulgor tetragono aspectu vitale coruscat Aus.; subst. tetragōnum -ī, n (z inačico tetragōnium -iī, n) četverogelnik, četverokotnik, štiriogelnik, štirikotnik, tetragón: Isid., M., at si difficilis trahit Ilithyia cursum, tetragono obsoluet dubiarum vincla morarum Aus.

per-quadrātus 3 (per in quadrātus) popolnoma štirioglat, čisto četverooglat (štirikoten, kvadraten): cybus autem est corpus ex lateribus aequali latitudine planitiarum perquadratum Vitr.

πλαίσιον, τό 1. (pravokoten) četverokot, četverokotna bojna vrsta πλῆρες; razvrstitev vojakov na potu (Na potu so bili vojaki večkrat postavljeni v četverokotniku in so imeli pratež v sredi.). 2. četverooglat oder (Plut. Al. 67).

τετρά-γωνος 2 (γωνία) 1. četverokoten, četverooglat, četverorob; subst. τὸ τετράγωνον četverokotnik, kvadrat. 2. pren. popoln, krepek, čvrst νόῳ.