Franja

četverokotnik [ó] moški spol (-a …) das Viereck
tangentni četverokotnik matematika das Tangentenviereck

četverokót(nik) quadrilatère moški spol

četverokótnik (-a) m mat. quadrangolo, quadrilatero

četverokótnik m četvorokut, četvorougaonik

četverokótnik cuadrilátero m ; cuadrado m

tetivni četverokotnik moški spol matematika das Sehnenviereck, Kreisviereck

cuadra ženski spol dvorana, velika soba; (konjski) hlev; četverokotnik; lunin krajec; križ (konjski); ameriška španščina četrtinka milje; ameriška španščina blok hiš

cuadro moški spol četverokotnik; pravokotnik; kvadrat; slika; prizor, scena; okvir slike (okna); gredica; častniki in vojaki, vojaški kader; tabela, pregled; železniški vozni red

en forma de cuadro tabelaričen
cuadro de altar oltarna slika
cuadro de asignaturas urnik
cuadro de césped trata
cuadro de distribución stikalna plošča
cuadro de flores cvetlična greda
cuadro de género žanrska slika
cuadro plegable zložljiva okvirna antena
cuadro sinóptico preglednica; statistika
cuadro vivo živa slika
estar (quedarse) en cuadro vse izgubiti, priti na beraško palico
tocar el cuadro a alg. koga (pre)tepsti
cuadros auxiliares, cuadros murales stenske slike
pantalón de cuadros kockaste (karirane) hlače
cuadro de café (Ku) nasad 10000 kavovcev

čȅtvorokūt m štirikotnik, četverokotnik

četvoròugao -ugla m geom. četverokotnik, štirikotnik

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

plinthis -idis, f (gr. πλινϑίς) četverokotnik, štirikotnik

1. kot t.t. arhit. štirioglata nosilna plošča pod stebrom, podložek, podloga, osnova, podstavek, podzidek, plíntida: columellae basis in solo foraminum viii, latitudo in plinthide, in qua statuitur columella Vitr.

2. v pl. plinthides registri pri vodnih orglah: item systylos est, in qua duarum columnarum crassitudo in intercolumnio poterit conlocari, et spirarum plinthides aeque magnae sint ei spatio Vitr., quae obturant ea foramina plinthidesque appellantur Vitr.

quad¹ [kwɔd] samostalnik
pogovorno četverokotnik
pogovorno četverček

quadrangle [kwɔdrǽŋgl] samostalnik
matematika četverokotnik; četverokotno notranje dvorišče; zgradbe, ki obdajajo tako dvorišče

quadrangolo

A) agg. mat. četverokoten

B) m mat. četverokotnik

quadrangulum -ī, n (quattuor in angulus) štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat: lepusculi timentis, hoc quadrangulum dedit Diana rete nexile Varr. fr., quadrangulum aequis lateribus Hier.; prim. quadriangulus.

quadrātiō -ōnis, f (quadrāre) razdelitev na štirikotnike; meton. štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat: linea rotundationis, quae quadrationis angulos tangat Vitr.

quadrātūra -ae, f (quadrāre) preoblikovanje v štirikotnik, razdelitev na štiri dele, kvadratura: circuli quadratura Ps.-Ap.; meton. štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat: quadraturam vitream inserere Vop. vstaviti štirikoten kos stekla.

quadri-angulus 3 (quattuor in angulus) štirikoten, štirioglat, štiriogeln, četverokoten, četverooglat, četveroogeln, kvadraten: granum quadriangulā figurā Plin., herba quadriangulo caule Plin., muliebre membrum quadriangulum Aus.; subst. quadriangulum -ī, n štirikotnik, štiriogelnik, četverokotnik, četveroogelnik, kvadrat: Prisc., M.

quadrilateral [kwɔdrilǽtərəl]

1. pridevnik
štiristran, štiristraničen

2. samostalnik
četverokotnik