Franja

četvero [é]

1. z množinskimi samostalniki: (štiri) vier

2. (štirje različni) vier ([verschiedene] Verschiedene); (štiri vrste) viererlei

četvéro numer. inv. (pri množinskih in drugih samostalnikih) quattro:
četvero vilic quattro forchette
četvero konj quattro cavalli
četvero otrok quattro bambini

četvéro -ih štev., че́тверо чотирьо́х числ.

четверо četvero

че́тверо чотирьо́х числ., četvéro -ih štev.

• че́тверо люде́й četvérica

četvérica -e ž., че́тверо люде́й чотирьо́х - числ.

čȅtvoro s
1. četvero: ona ima četvoro djece, dece ima štiri otroke; prebiti sablju na četvoro prelomiti sabljo na štiri dele; došlo je njih četvoro prišli so štirje, moški in ženske
2. prisl. četverno, štirikratno: platiti robu u četvoro

kvadrát m (lat. quadratus) kvadrat, četvero kut, četvorougaonik: dvorišče na kvadrat; pet na kvadrat

nȁ četvoro prisl. na četvero, na štiri dele

quadri-fāriam, adv. (quattuor; prim. bifāriam, multifāriam) četvern(at)o

1. na štiri dele, na četvero: Vitr., dispertire Varr. ap. Non., Suet., coniurati quadrifariam se diviserunt L., quadrifariam urbe divisā L.

2. na štiri načine (na četver(en) način): continebunt hi personas sedecim fratre dupliciter et pronepote et pronepte singulis quadrifariam … acceptis Paul. (Dig.).

quadri-fāriter, adv. (quattuor; prim. quadrifārius) četver(n)o, četvernato, na štiri načine (na četver(en) način): proavus, qui quadrifariter intellegitur Paul. (Dig.).

quatērna f

1. kvaterna (štiri izžrebane številke)

2. četverica, četvero stvari:
una quaterna di concorrenti četverica kandidatov

quaternī 3 (quattuor)

1. num. distributivum po štirje, po četvero, vsakokrat štirje: C., N., V. idr., quaternae centesimae Ci. štiriodstotne mesečne obresti; gen. pl., nav. quaternûm: Varr. fr., L.

2. štirje hkrati, štirje skupaj: Varr., Plin., Aus. idr., primam aciem quaternae cohortes ex quintā legione tenebant C.

Opomba: Sg. quaternus pred kolekt. imenom: amphora vicenis, modius datur aere quaterno Mart. za (po) štiri ase.

viert: zu viert v četvero

Αἰολεῖς ion. έες, οἱ eno izmed četvero glavnih grških plemen; adi. Αἰολικός ajolski, Αἰολίς, ίδος, ἡ Ajolija (dežela v Mali Aziji, pa tudi staro ime Tesalije).

τέσσαρες, τέσσαρα, at. τέτταρες, -ρα, ion. τέσσερες, ajol. πίσυρες, -ρα [Et. bojot. πέτταρες, ajol. πίσυρες, idevr. qwetwor-, lat. quattuor, slov. četiri, četvero (po štiri)] štiri.