Franja

čeblja|ti (-m) otrok: plappern; lastovke: zwitschern

čebljáti to babble; to chatter

čebljáti babiller, causer

čebljáti (-ám) imperf.

1. chiacchierare; ciarlare

2. cinguettare

čebljáti -am
1. tepati: otrok že čeblja; venomer čeblja in skače po hiši
2. cvrkutati: lastovke čebljajo pod streho
3. ćaskati: ležimo v travi in čebljamo

čebljáti charlar

assībilō (adsībilō) -āre -āvī -ātum

1. intr. proti čemu sikati, šušteti, ščebetati, čebljati; abs.: aura crepat motoque assibilat aëre ventus Aus.; z dat.: platani platanis almoque assibilat almus Cl.

2. trans. ass. aliquid alicui rei sikniti kaj kam: animam dominis adsibilat aris (serpens) Stat. = umre.

babble [bǽbl]

1. neprehodni glagol
(iz)blebetati; žlobudrati, gobezdati, čebljati; žuboreti

2. samostalnik
čebljanje, blebetanje, žlobudranje, gobezdanje; žuborenje

balbettare

A) v. intr. (pres. balbetto)

1. jecljati, momljati

2. začenjati govoriti, bebljati, čebljati:
quel bambino già balbetta otrok že beblja

3. pren. negotovo se izražati, biti negotov

B) v. tr.

1. zamomljati, izjecljati:
balbettare una scusa izjecljati opravičilo

2. pren. jecljati, govoriti za silo:
balbettare un po' di francese za silo tolči francoščino

clatter¹ [klǽtə]

1. neprehodni glagol
topotati, ropotati; rožljati; blebetati, čebljati

2. prehodni glagol
zažvenketati, zarožljati (s čim)

cōnsusūrrō -āre skupaj šepetati, šušljati, čebljati: cum aliquo Ter.

cvrkùtati cvr̀kućēm
1. ščebetati: vrapci cvrkuću u krošnji drveta; laste cvrkuću pod krovom
2. cviliti: miševi cvrkuću po rupama
3. čričati: cvrčak cvrkuće
4. čebljati: ona mi već čitav sat cvrkuće o svojoj djeci, deci
5. srkati ga: on je polako cvrkutao svoje čokanjče
6. o tome već vrapci na krovu cvrkuću o tem, čivkajo že vrabci na strehi

džavèljati -ām
I.
1. čebljati: djeca idu iz škole džaveljajući
2. čivkati: vrabci džaveljaju negdje u krošnji
II. džaveljati se prepirati se, pričkati se, svajati se: mališani se džaveljaju i preturaju po ćilimu

ēliquō -āre -ātus

1. izčistiti (izčiščevati), precediti (precejati): Col., Sen. ph., Aug.; pren.: eliquabatur veritas tua in cor meum Aug.; pren.
a) na čisto dognati: eliquata est ista distinctio Aug.
b) nravno čistiti: eadem vis … bonos probat, purificat, eliquat Aug.

2. occ. storiti, da kaj čisto poteka (poteče): incommodum alvi Ap., aquam Ap., Lact.; pren. (med.): in unum necesse est summitas magnitudinis eliquetur Tert. da poteče; pren.
a) čisto in tanko presti: el. tractu prosequente filum Tert.
b) „skoz ustnice precejati“ = čebljati: aliquid plorabile Pers., canticum ore tereti Ap.
c) natanko preiskati (preiskovati): scatebras fluviorum omnes et operta metalla Prud.

friguttiō (frigultiō, fringultiō, fringuliō) -īre (gl. frigō²)

1. čivkati, žvrgoleti: Varr., P. F., merulae … frigutiunt (fringultiunt) Ap., graculorum est fringulire (kavkati) Suet. fr.

2. metaf. (o ljudeh) jecljati, čebljati: Ap. in Sid. (z obl. fringultīre), Fr. (z obl. friguttīre), Laevius ap. Fulg. (z obl. friguttīre), quid friguttis? Pl.; trans. izjecljati: audisti … privignum meum … vix singulas syllabas fringultientem Ap.

ganniō -īre (–) (–)

1. lajati, bevskati, rev(s)kati: (o psičkih) VARR. AP. NON., FEST.; (o lisicah) SUET. FR., HIER.

2. metaf. (o ljudeh)
a) v slabem pomenu (o prepirljivcih) rev(s)kati, hrumeti, hrupeti: AFR. FR., TER., CAT., PERS., IUV.
b) v dobrem pomenu (o zaljubljencih) glasno ščebetati, čebljati, nagajivo šaliti se: AP.

gúkati gûčēm
1. grleti, gruliti: golubovi guču ispod strehe golobi grulijo pod kapom
2. čebljati: čuj kako dijete guče
3. nežno govoriti, gruliti dragi osebi: pa joj guče: da znaš koliko te volim
4. šepetati na uho

muttiō (mūtio) -īre (-īvī) -ītum (mu; prim. mussō, mūgiō) črhniti, pisniti, žugniti, ziniti, čmrkniti, (za)momljati, (za)šušljati, (za)brundati, (za)(š)čebljati: Luc., Pers., palam muttire plebeio piaculum est Enn. fr., etiam mutis? Pl., intus cave muttire quemquam siveris Pl., muttito modo Pl., nihil muttire audeo Ter., neque opus est; adeo muttito Ter., nescio quid nunc taces nec muttis Petr.; tudi = loqui po mutti P. F.; o psih bevskniti (bevskati), (za)renčati: apud omnes filios Israel non muttiet canis Vulg.

schwatzen, schwätzen klepetati; čebljati; abwertend: besedičiti, čvekati

sermōcinor -ārī -ātus sum (sermō)

1. (po)kramljati, pogovoriti (pogovarjati) se, razgovoriti (razgovarjati) se, sprožiti (sprožati), nače(nja)ti pogovor (razgovor), spustiti (spuščati) se v pogovor, (po)čebljati: CA. FR., SID. idr., in consuetudine scribendi aut sermocinandi CI., ait ... secum isto diligenter sermocinaturam C., comoedus sermocinatur, tragoedus vociferatur AP., humanas voces reddunt (sc. aves quaedam), psittaci quidem etiam sermocinantes PLIN. Adv. pt. pr. sermōcinanter s pogovori, ob pogovorih, pogovorno, pogovarjajoč se: sermocinanter horas extrahere SID.

2. occ. učeno se pogovarjati, imeti učen razgovor (učen prepir, učeno besedovanje, učen disput, učeno diskusijo), učeno razpravljati (diskutirati, disputirati, dialogizirati): Zenonem quendam exquisitius sermocinantem ... relegavit Cinariam SUET., „pluria“ forte quis dixit sermocinans vir apprime doctus GELL. – Act. soobl. sermōcinō -āre; od tod inf. pf. sermocinasse: ISID.