Franja

čaróven, čaróvniški mágico

čarovna beseda palabra f mágica
čarovna formula fórmula f mágica
čarovna moč poder m mágico; virtud f mágica
čarovna pijača filtro m; bebedizo m
čarovna paličica, piščal varita f, flauta f mágica

čarovnišk|i (-a, -o) Zauber- (fomula die Zauberformel, trik der Zaubertrick, učenec der Zauberlehrling), Hexen- (kotel der Hexenkessel, proces der [Hexenprozeß] Hexenprozess, sabat/zborovanje der Hexensabbat, mazilo die Hexensalbe)

čaróvniški (-a -o) adj. di, della strega; delle streghe; di stregoneria; magico:
čarovniški krog cerchio magico
čarovniški proces processo per stregoneria

čaróvniški -a -o
1. čarobnjački, mađioničarski
2. čarobnički: čarovniški proces

čarôvniški prid., чаклу́нський прикм.

čarovniški kolobar moški spol rastlinstvo, botanika der Hexenkreis

bȁjalačkī -ā -ō čarovniški, zaklinjevalski

bȁjaličkī -ā -ō čarovniški

brujeril, brujesco čarovniški

čáralačkī -ā -ō čarovniški

čȁrobnīčkī -ā -ō
1. čarovniški
2. očarljiv

grabancìjāškī -ā -ō črnošolski, čarovniški, potepuški

Haemonia -ae, f (Αἱμονία) Hajmónija, starejše (pesn.) ime za Tesalijo (prim. Haemon 1.): H., O. — Od tod

I. adj.

1. Haemonius 3
a) hajmonski = tesalski: Haem. puppis (= Argo) O., urbs (= Trachin) O., Haem. iuvenis (= Iason) O., puer ali heros (= Achilles) O., Haem. equi (= Achillis equi) O., Haem. maritus (= Iason) Val. Fl. in (= Pyrrhus, Ahilov sin) Stat., Haem. dextra (= Ahilova desnica) Stat.; meton.: Haem. arcus O. ozvezdje Strelca (= med zvezde premeščenega tesal(ij)skega centavra Hirona); ker so imeli Tesalijo za domovino čarovništva, je Haemonius 3 tudi = čaroven, čarovniški: culter, artes O.
b) metaf. = traški: Haemonio Boreā Sil.

2. Haemonis -idis, f hajmonska = tesalska, kot subst. = Tesalka: Haem. Laodamia O., decus —, castra Haemonidum Lucan.

— II. subst. Haemonidēs -ae, m (Αἱμονίδης) Tesalec: stant litore fixi Haemonidae Val. Fl. (o Argonavtih).

hechicero čarovniški, čaroven

hechicero m čarovnik, čarodej

mađiòničārski -ā -ō čarovniški

màđionīčkī -ā -ō čarovniški

magicus 3 (gr. μαγικός) čaroben, čaroven, čarovniški, čarodejen, čudodelen: cantus (pl.) Col. poet., disciplina Ap., ars Lact., magicis auxiliis uti Tib., herbae Plin., Lucan., artes Plin., V. čarovnije, čarovna dejanja, fraudes O., superstitiones T., terrores H., vanitates Plin., linguae O. vešči urokov, čarodejni, et saxis tantum volucresque feraeque sculptaque servabant magicas animalia linguas Lucan. hieroglife, dii Tib., Lucan. bogovi, katere kličejo pri čaranju, na katere se obračajo pri čaranju (kakor Pluton, Hekata, Prozerpina).

màgičārskī -ā -ō čarovniški

sorcerous [sɔ́:sərəs] pridevnik
čarovniški; čarodejen

sorcier, ère [sɔrsje, ɛr] masculin, féminin čarodej, -jka, čarovnik, -ica; adjectif čarodejski, čarovniški

(vieille) sorcière stara, grda, zlobna ženska
chasse féminin aux sorcières lov na čarovnice
(familier) ce n'est pas sorcier to ni težavno
cet homme n'est pas sorcier ta človek ni noben prekanjenec, pretkanec
il ne faut pas être grand sorcier pour cela ni treba biti posebno bister, spreten za to; to ni nobena čarovnija