Franja

čaróven magic

čaróvni krog magic circle
čaróvni obesek amulet, talisman
čaróvna pijača (ljubezenska) love potion, philtre, ZDA philter
čaróvna palica magic wand, magician's ali conjurer's wand
čaróvna preproga magic carpet
čaróvni prstan magic ring

čaróven (-vna -o) adj. magico, dotato di potere magico:
čarovna palica bacchetta magica
čarovni napoj filtro magico

čaróven -vna -o čaroban, mađijski: -a beseda, palica, pijača

čaróven, čaróvniški mágico

čarovna beseda palabra f mágica
čarovna formula fórmula f mágica
čarovna moč poder m mágico; virtud f mágica
čarovna pijača filtro m; bebedizo m
čarovna paličica, piščal varita f, flauta f mágica

enchanteur, -teresse [ɑ̃šɑ̃tœr, trɛs] adjectif očarujoč, čaroben; čaroven; masculin, féminin čarovnik, -ica, čarodej, -jka; očarljiva oseba

l'enchanteuresse Circé čarovnica Kirke

Haemonia -ae, f (Αἱμονία) Hajmónija, starejše (pesn.) ime za Tesalijo (prim. Haemon 1.): H., O. — Od tod

I. adj.

1. Haemonius 3
a) hajmonski = tesalski: Haem. puppis (= Argo) O., urbs (= Trachin) O., Haem. iuvenis (= Iason) O., puer ali heros (= Achilles) O., Haem. equi (= Achillis equi) O., Haem. maritus (= Iason) Val. Fl. in (= Pyrrhus, Ahilov sin) Stat., Haem. dextra (= Ahilova desnica) Stat.; meton.: Haem. arcus O. ozvezdje Strelca (= med zvezde premeščenega tesal(ij)skega centavra Hirona); ker so imeli Tesalijo za domovino čarovništva, je Haemonius 3 tudi = čaroven, čarovniški: culter, artes O.
b) metaf. = traški: Haemonio Boreā Sil.

2. Haemonis -idis, f hajmonska = tesalska, kot subst. = Tesalka: Haem. Laodamia O., decus —, castra Haemonidum Lucan.

— II. subst. Haemonidēs -ae, m (Αἱμονίδης) Tesalec: stant litore fixi Haemonidae Val. Fl. (o Argonavtih).

Hecata -ae, f: Pl., Ci., Tib., Ap., Arn. ali Hecatē -ēs, f (Ἑκάτη = Daljnostrelka) Hékata, hči Titana Perzaja (Persaeus) ali Perza (Perses) in Asterije, na nebu mesečna boginja (menda zaradi trikratne spremembe lunine svetlobe), tritelesna ali vsaj triglava; v podzemlju boginja čarovništva, pogosto so jo istovetili z Diano ali Prozerpino: Sen. tr., Ap., Cl., tonat ore … tergeminam Hecaten V., vocans Hecaten, caeloque Ereboque potentem V., Hecaten vocat altera, saevam altera Tisiphonen H., triceps Hecate O., residens altis Hecate Perseia lucis Val. Fl. — Od tod adj.

1. Hecatēïus 3 (Ἑκατήιος) Hékatin, pesn. = čarodejen, čarodelen, čaroven: carmina O., Aulis Stat.

2. Hecatēis -idis in -idos, f čarodejna, čarovna: herba O.

hechicero čarovniški, čaroven

hechicero m čarovnik, čarodej

magic¹ [mǽdžik] pridevnik (magically prislov)
čaroven, magičen; čaroben, pravljičen

magic carpet leteča preproga
elektrika magic eye magično oko
magic lamp čarobna svetilka
magic lantern laterna magika
magic square magični kvadrat

mágic -ă (-i, -e) adj. čaroven, čaroben, magičen

magico agg. (m pl. -ci)

1. magičen, čaroven, čaroben:
bacchetta magica čarobna palica

2. čaroben, očarljiv, čudovit

mágico čaroven, čarodejski

libro mágico čarodejska knjiga
fórmula mágica čarovna formula
linternd mágica laterna magica
mágico m čarovnik

magicus 3 (gr. μαγικός) čaroben, čaroven, čarovniški, čarodejen, čudodelen: cantus (pl.) Col. poet., disciplina Ap., ars Lact., magicis auxiliis uti Tib., herbae Plin., Lucan., artes Plin., V. čarovnije, čarovna dejanja, fraudes O., superstitiones T., terrores H., vanitates Plin., linguae O. vešči urokov, čarodejni, et saxis tantum volucresque feraeque sculptaque servabant magicas animalia linguas Lucan. hieroglife, dii Tib., Lucan. bogovi, katere kličejo pri čaranju, na katere se obračajo pri čaranju (kakor Pluton, Hekata, Prozerpina).

magique [mažik] adjectif čaroven, magičen; figuré čaroben, čudovit, osupljiv

baguette féminin magique čarovna palica
lanterne féminin magique laterna magica, najstarejša oblika projekcijskega aparata
pouvoir masculin magique magična, čarovna moč
paroles féminin pluriel magiques čarovne, magične besede
ascendant masculin magique magičen, osupljiv vpliv

magus -ī, m (perz. tuj., prim. gr. μάγος)

1. mag, perzijski modrijan in učenjak, perzijski svečenik: Ap., Amm., Aur., magorum mos est non humare corpora suorum Ci.

2. metaf. čarodej, čarovnik: H., Lucan., cantus artesque magorum O. Kot fem. maga -ae, f čarodejka, čarovnica: Circe maga famosissima Aug. — Kot adj. magus 3 čarodejen, čaroben, čaroven, magičen: ars, artes O., carmen Sen. tr.

medicō -āre -āvī -ātum (medicus)

1. (o)zdraviti: medicando Tib., ut eius odore medicentur (sc. apes) Col., m. vulneris aestūs Sil.

2. narediti (delati) kaj zdravilno ali učinkovito, podeliti (podeljevati) čemu zdravilnost (zdravilno moč) ali učinkovitost, izboljš(ev)ati, (po)mešati, (po)škropiti, (o)močiti (omakati), prepojiti (prepajati) kaj z zdravilnimi močmi (poseb. z rastlinskimi sokovi): Plin., fusum labris splendentibus amnem inficit occulte medicans spargitque salubris ambrosiae sucos V., m. aquam thymo Col., semina m. amurcā V. namočiti (da močneje klijejo), vina medicata Col., sedes medicatae V. z zeliščnimi soki poškropljena mesta, mortui arte medicati Mel. maziljeni mrtveci, balzamirana trupla, mumije; pogosto adj. pt. pf. medicātus 3 zdravilen, z zdravilno močjo, lečilen: potio Cu. zdravilna pijača, aquae Sen. ph., fontes Sen. ph., Cels., potentia Sen. ph., sapor (sc. aquae) m. Plin. iun. rudninski, mineralen, odor Plin. dišaven, lepo dišeč, lac bubulum medicatius, res medicatissimae Plin.; čaroven, čarodejen: virga O., fruges V. čarodejna zelišča, somnus O. pričaran(o).

3. veneno medicare s strupom (na)mazati = zastrupiti (zastrupljati): medicata veneno tela Sil.

4. barvati: capillos O., lana medicata fuco H. rdeče barvana (bróčena).

medicus¹ 3 (medērī)

I. adj.

1. zdraveč, zdravilen, zdravilski, ozdravljajoč, celilen: ars O., Tib. zdravilstvo, zdravilska umetnost, medicina, vis Plin., medicas adhibere manus ad volnera V., digitus Plin. prst poleg mezinca, prstanec.

2. čaroven, čarovništvu vdan: Marmaridae, medicum vulgus, strepuere catervis, ad quorum cantus serpens oblita veneni, ad quorum tactum mites iacuere cerastae Sil. —

II. subst.

1. medicus -ī, m
a) (sc. digitus) prst poleg mezinca, prstanec (= gr. δάκτυλος ἰατρικός): Corn.
b) zdravnik, ranocelnik, padar: Ter., L., N., O., medicus domesticus et familiaris Sen. ph., medicus suus domesticus, peritus medicus et suae domui familiarissimus Aug., H., medicus unus palatinus Lamp., bonus, malus Ci., medici inscii imperitique Ci., m. vulnerum Plin. ranocelnik, pecorum Varr. živinozdravnik, veterinar, medicum arcessere Pl., medicum adhibere (sc. morbo) Ci., medicum ad aegrum adducere Ci., aegro medicum admovere Suet., medico honorem (nagrado, honorar) habere Ci. ali reddere Aug.

2. medica -ae, f
a) zdravnica: Ap.
b) babica: Don., Paul., Ambr.

3. medica -ōrum, n (oficinalna, v uradni seznam sprejeta) zdravilna zelišča: Plin.

pȳthōnicus 3 (gr. πυϑωνικός) vedežen, vedeževalen, vedeževalski, preroški, čaroven: Vulg., spiritus Tert.

Sīren -ēnis, acc. -ēna, f (Σειρήν)

1. Siréna, večinoma pl. Sīrēnēs -um, acc. -ēnēs in -ēnăs, f Siréne, (pri Hom. dve, pri poznejših piscih tri) Ahelojeve hčere, Prozerpinine družice pri igri; pozneje so si jih predstavljali kot ptice z dekliškimi glavami, ki so bivale ob južni obali Italije, vabile z omamnosladkim petjem mornarje k svojim klečem in jih tako ugonabljale; v sg.: Sil., Sen. tr., M.; metaf.: Cato grammaticus Latina Siren Poeta ap. Suet., nullam Sirena flagellis comparat Iuv. ne enači najlepšega sirenskega petja s pokanjem biča, vitanda est improba Siren, desidia H. zapeljivka; v pl.: Hyg., Sirenum cantus Ci., Sirenum voces … nosti H., Sirenas in antro esse puta O., Sirenum lacūs Pr., Sirenum scopuli V., O. ali Sirenum petrae Mel. otoki (kleči) Siren, trije skalnati otočki ob jugozahodni obali Kampanije med Surentom in Kaprejami (gr. Σειρηνοῦσσαι, v novejšem času imenovani Licosa, S. Pietro in la Galetta), Sirenum promunturium Plin. — Poznolat. soobl. Sīrēna -ae, f; v pl.: Tert., cantus Sirenarum Ambr., mortifera Sirenarum carmina Hier., scopuli Sirenarum M. — Od tod adj.
a) Sīrēnēus 3 (Σειρήνειος) sirénski = čaroben, čaroven: cantus Hier.
b) Sīrēnis -idis, acc. -ida, f sirénska: supra Sirenida rupem (= supra Sirenum scopulos) Prisc.
c) Sīrēnius 3 (Σειρήνιος) sirénski: scopuli Gell., Amm. —

2. sīrēnēs -um, f siréne, vrsta trotov (fuci): Plin.

Styx, Stygos, acc. Styga, v lat. obl. gen. Stygis, acc. Stygem, f (Στύξ: στυγεῖν sovražiti, črtiti, Στύξ torej = „predmet sovraštva”)

1. Stíks, m, ali Stiga, f, mitološko podzemeljsko vodovje (reka ali jezero), na katero so prisegali bogovi: Sil., Stat., Ap. idr., ergo … et illi, qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx … di putandi Ci., noviens Styx interfusa V., lucos Stygis … aspicies V., per Styga Iunoni falsum iurare solebat Iuppiter O., (pesn.) sinekdoha podzemeljski svet, podzemlje: Mart., illum sub pedibus Styx atra vides V., ad Styga Taenariā est ausus descendere portā O.

2. studenec v Arkadiji s strupeno, jedko in kakor led mrzlo vodo: Sen. ph., Plin., Iust., Vitr. (ki piše gr. Στυγὸς ὕδωρ), Stygem appellant fontem, ex quo pestiferum virus emanat Cu.; pesn. meton. strup: miscuit undis Styga Sidoniis Sen. tr. — Od tod adj.

1. Stygiālis -e Stíksov, stígovski, stíški: sacra Ps.-V. (Ciris).

2. Stygius 3 (Στύγιος) Stíksov, stígovski, stíški, podzemeljski: torrens O., unda, fluctus H., aquae V., Ap. ali palus V., Lact., cymba (cumba) ali carina V. Haronov čoln, umbrae O., manes Val. Fl., canes Lucan., Iuppiter ali frater ali rex (= Pluto) V., Iuno (= Proserpina) Stat.; od tod pesn. metaf.
a) peklenski = grozen, grozovit, strašen, strahovit, smrten, smrtonosen, poguben, škodljiv, žalosten: nox O., os (sc. serpentis) O., vis V., bubo O. smrt naznanjajoč, color Sil. smrtna, mrtvaška, frigus Sil. smrtni mraz.
b) čaroben, čaroven: carmen Lucan., religio Sil., preces Sen. tr., ars Val. Max.