Franja

častnik moški spol (-a …) vojska der Offizier, -offizier (mornariški Seeoffizier)

částnik (commissioned) officer

dežurni částnik orderly officer, duty officer, officer of the day
nižji částnik subaltern, junior officer
visok částnik officer of high rank, high-ranking officer
aktivni částnik officer on the active list, officer on active service
rezervni částnik reserve officer, officer on half-pay
štabni částnik staff officer
zvezni částnik liaison officer
višji částnik (major, polkovnik) field officer
biti imenovan za částnika to be commissioned
višji částnik žargon brass hat
višji částniki pl žargon top brass

částnik officier moški spol

rezervni častnik officier de réserve, officier de complément

částnik (-a) m voj. (oficir) ufficiale:
aktivni, rezervni častnik ufficiale in servizio permanente attivo, ufficiale di riserva, di complemento
artilerijski, pehotni, mornariški, letalski častnik ufficiale di artiglieria, di fanteria, di marina, di aviazione
dežurni častnik ufficiale di picchetto
častniki ufficiali, ufficialità

částnik m oficir: artilerijski, pehotni, štabni častnik

částnik oficial m

dežurni častnik oficial del día (ali de servicio)
nižji (višji) častnik oficial subalterno (superior)
višji častniki oficiales superiores
rezervni častnik oficial de la reserva
častnik generalnega štaba oficial del Estado Mayor

částnik -a m., офіце́р -а ч.

částnik -a m ofiţer

частник m zasebni trgovec, obrtnik

mornariški častnik moški spol der Seeoffizier

aktívac -vca m aktivec, aktivni vojak, častnik

beach-master [bí:čma:stə] samostalnik
vojska častnik, ki nadzoruje izkrcavanje vojakov

comes -itis, m f (cum in īre)

1. spremljevalec, spremljevalka, tovariš, tovarišica; kot masc.: Ter., Lucr., Cat., Plin. idr., absolve me … , ne comites morer Pl., dixit hoc comes P. Clodii, C. Clodius Ci., aliquem comitem alicui adiungere Ci., adiunctis de suis comitibus locum tutum reliquit N., dare (alicui) comitem Cu., aliquem L. ali sese comitem alicui addere V., esse comitem alicui O., comitem (sc. se) negare O. ne hoteti iti s kom, ibimus, o socii comitesque H.; z gen.: c. fugae (na begu) Ci. ep., L., Vell., Sen. tr., Suet., victoriae (tovariš pri zmagi) C., Suet., si nemo tantae virtutis exstitisset comes L. ko se ne bi bil niti eden ponudil za spremljevalca pri njegovem velikem dejanju, c. calamitatis, furoris, honoris Ci., fatorum V., exsilii Mart. v pregnanstvu; z dat.: aliquem comitem habere consiliis suis Pl.; z in in abl.: comitem in ulciscendis quibusdam se praebere Ci. ep. Kot fem.: comitemne sororem sprevisti moriens? V., his Laodamia it comes V., iuro … me tibi venturam comitem O., data sum comes inculpata Minervae O., nec (Fides) comitem (sc. se) abnegat H. in ne odreka spremstva onim, ki … O neživih subj. (pren.): Pl., Lucr., Plin., ira et metus et reliqui motus animi, comites superiorum Ci., furor sceleris comes Ci., pacis est comes otiique socia … eloquentia Ci., invidia gloriae comes N., eminentis fortunae comes invidia Vell., culpam poena (Poena) premit comes H. krivdi je kazen za petami, grammatice dulcis secretorum c. Q.

2. occ.
a) spremljevalec = voditelj, učitelj: pater Aeneas … custodem ad sese comitemque impubis Iuli Epytiden vocat V., Philippus (medicus) Alexandro comes et custos salutis datus Cu., haec iterent comites praecepta senesque paterni Stat., comes et rector eius (= privigni Gai) Suet.
b) spremljevalec = eden iz spremstva, nav. pl. = spremstvo: comes scribaque Neronis H., sequebatur raeda cum lenonibus, comites nequissimi Ci., comites Graeculi, quocumque ibat Ci., comitum coetus Cat.; poseb. spremstvo oblastnikov, zlasti pretorja v provinci: comites magistratuum, praetoris Ci., quorum comes in provincia fuit Suet. V cesarski dobi cesarski dvor, dvor cesarskih princev: inter comites Neronis Suet., comites a se removere Suet.; v bizantinski dobi je comes dvorni ali državni uradnik ali častnik: Icti., c. stabuli Cod. Th. dvorni konjar, vrhovni konjušnik, comes rei castrensi praefuit per Africam Amm. kot general.

čȁsnīk m
1. dostojanstvenik, funkcionar: odborki časnici; imati poznanstvo među opštinskim časnicima
2. starešina pri poroki
3. častnik, oficir
4. uradnik, uslužbenec

demi-solde [-sold] féminin znižana plača upokojenega vojaka, začasna pokojnina; masculin častnik, ki dobiva znižano plačo oz. pokojnino

fròntāš -áša m
1. frontnik, vojak s fronte
2. častnik, ki je dobil čin za zasluge na fronti

galonnard, galonné [-lɔnar, -lɔne] masculin, familier častnik, oficir

mīles -itis, m (etim. nedognana beseda, morda sor. z gr. ὅ-μιλος, ajol. ὄμιλλος kup, tolpa, zbor, ὁ-μιλία, občevanje, ὁμιλέω občujem, prim. tudi skr. mēla- shod, občevanje)

1. vojak, bojevnik, borec: Ca. ap. Gell., Pl., Ter., Varr., H., Sen. ph., T., Icti. idr., vetus (naspr. tiro) L., milites veterani C., miles novus O. ali milites novi S., L. na novo izbrani (nabrani), milites veteres S., legionarii C., gregarii Ci., voluntarii L., auxiliarii (naspr. legionarii) L., miles mercennarius L., milites mercennarii N., milites Romani, Sullani, Iugurthini S., Persei O., tribuni militum C., Ci.

2. occ.
a) navaden vojak, prostak (= miles gregarius, naspr. častnik): vos adpello, centuriones, vosque, milites Ci., haec velut contionanti Minucio circumfundebatur tribunorum equitumque Romanorum multitudo, et ad aures quoque militum dicta ferocia evolvebantur L.
b) častnik: Pl., Ter.
c) „vojaki“, za časa cesarjev dvorni uradniki (upravniki), ki so nosili orožje in spadali k vojski: pozni Icti.

3. pešec, pešak, vojak pehotne enote, legijski vojak: cum in his angustiis res esset atque omnes viae ab Afranianis militibus equitibusque obsiderentur nec pontes perfici possent imperat militibus Caesar, ut … C., milites equitesque misit C., decem milia militum et mille equites L.

4. kolekt. vojaštvo, vojska, vojaki: late loca milite complent V., milite atque equite nisi Romano non uti populum Romanum L. pehote in konjeništva.

5. pesn. metaf.
a) vojak = kamen na šahovnici, kmet: discolor ut recto grassetur limite miles, cum medius gemino calculus hoste perit O.
b) fem.: rudis ad partūs et nova miles eram O. novinka, miles erat Phoebes (sc. nympha) O. spremljevalka.

officer¹ [ɔ́fisə] samostalnik
uradnik, uslužbenec; minister, funkcionar (društva); častnik; stražnik, policaj

commissioned officer častnik
non-commissioned officer podčastnik
first officer prvi častnik na ladji
officer cadet zastavnik
officer of the day dežurni častnik
field officer višji častnik (major, polkovnik)
officer of the guard komandir straže
warrant officer po činu najvišji podčastnik
medical officer of health sanitarni inšpektor, zdravnik
officer of state minister
customs officer carinik
Officer of the Household dvorni upravitelj na angleškem dvoru

officier [ɔfisje] masculin častnik, oficir; uradnik

officier adjoint ordonančni častnik, pribočnik, adjutant
officier d'aviation letalski častnik
officier de carrière poklicni častnik
officier de réserve rezervni častnik
officier de la Légion d'honneur častnik Častne legije
officier civil državni, upravni uradnik
officier ministériel, municipal uradnik v ministrstvu, občinski uradnik
officier d'état-major generalštabni častnik
officier de liaison zvezni častnik
passer officier postati častnik