Franja

čok [ô] moški spol (-a …) der Stock (tudi rudarstvo)
ledeni čok die Eissäule, der Eisstock
solni čok der Salzstock, der Salzdom
geološko: der Horst; (štor) der Stock, der Stumpf, der Baumstumpf

čôk m dial.
1. gl. čovjek
2. gl. čokot

čȍk prisl. (t. čok) veliko: čorbe čok, mesa jok

čòk tronc moški spol , bloc moški spol de bois, billot moški spol ; lourdaud moški spol , balourd moški spol

čòk (čôka) m

1. (panj) ciocco, ceppo; nareč. ceppaia; (tnalo) ceppo:
pren. spati kot čok dormire come un ciocco
sekati drva na čoku spaccare la legna sul ceppo

2. grosso pezzo, rocchio (di carbone e sim.)

3. uomo tarchiato; uomo goffo (tudi pejor.); grad. blocchetto, massello di legno (per pavimentazione); petr. scheggia, pezzo di roccia plutonica; šport. curling (attrezzo); geogr.
gorski čok cima, rilievo isolato

čòk čoka m
1. klada, trupac: na ognjišču je gorel čok; zaspal je kot čok
usnuo je dubokim snom
2. panj: ruvati -e; mesar seka meso na -u
3. dežmek, dežmekavko, zdepavko
4. gorski čok izolirana, izolovana gora ili gorska skupina, nastala na prelomnicama

čòk tronco m

butúc -i m

1. klada, čok, panj

2. pesto

chopping-block [čɔ́piŋblɔk] samostalnik
tnalo, čok

ciōcco m (pl. -chi)

1. čok, panj

2. pren. bedak, klada:
dormire come un ciocco spati kot klada, kot polh

corpus -oris, n

1. telo, trup(lo), život: vita corpore et spiritu continetur Ci., animus vinclis corporis liberatus Ci., dolorem corporis pati, corporis voluptates et dolores, sicam in consulis corpore defigere Ci., nostra omnis vis in animo et corpore sita est S., mortale c. H., nisi … fugerit … aquosus albo corpore languor H. (toda: albo corpore Pl. bele polti), corpore quaestum facere Pl. od telesa živeti, corpus vulgare L. svoje telo ponujati (prodajati), ex vulgato corpore genitus L. sin vlačuge, meretrix corpus iunctura Quiriti Q.; (o živalih): c. tauri V., ovis lanā corpus (grški acc.) amicta suā O., ibi ponunt sua corpora phocae O.; (o stvareh) telo, snov, tvarina: atomi sunt individua corpora Ci. telesca, quot haberet corpora pulvis O. kolikor zrnc, genitalia corpora O. prvine, corpus aquae Lucr., Neptuni Lucr. morska voda, c. materiaï Lucr. = tvarina, c. piceae Plin.

2. occ.
a) meso na telesu: ossa subiecta corpori Ci., corpus amittere Ci. ep., Lucr. (s)hujšati, težo izgubiti (izgubljati), corpus subducere O. telo (z)medliti, abiit corpus colorque O. ob meso in barvo sem, vertere in corporis usum O. v meso, corpus facere Cels. (o)debeleti, quo cibo fecisti tantum corporis? Ph. si se tako zredil; sinekdoha moda (neutr. pl.): dedit hic pro corpore nummos H. (namreč zato, da mu ne bi izrezali mod), damnum amissi corporis Ph. izguba mod. — Od tod α) les pod drevesno skorjo: nec andrachle offenditur, si non simul incidatur et corpus Plin., tilia et vitis corticem mittunt, sed non vitalem nec proximum corpori Plin. β) pren. (ret.) odevalo, odeja: inducti super corporis speciem Q.; pa tudi jedrnatost v izražanju, jedro, bistvo, stvarno: ut expatientur … et quasi in corpus eant Q., c. eloquentiae Q., orationis Petr.
b) truplo, mrlič, mrtvec: tumulus, qui corpus eius contexerat Ci., corpus ad sepulturam dare Ci., vita erepta est superiore iudicio, nunc, ne corpus eiciatur, laboramus Ci., per eorum (sc. occisorum) corpora reliquos audacissime transire conantes multitudine telorum reppulerunt C., iacentibus ibi paucis armis corporibusque hostium L., silvisque agrisque viisque corpora foeda iacent O., locus vacans corporum Sid.; od tod pesn. corpora = tenje, sence ali duše umrlih: ipse (Charon) … ferrugineā subvectat corpora cymbā V., defunctaque corpora vitā magnanimûm heroum V.
c) trup, čok: caput abscidit, reliquum corpus abiecit in mare Ci., caput est a corpore longe O.

3. met. telo = oseba, bitje, posameznik: vix homines odium suum a corpore eius impuro represserunt Ci. od njegove nečedne osebe, corpus aberat liberatoris Ci., unum vile atque infame corpus L., qui liberum corpus in servitium addixere L. svobodno žensko, svobodnjakinjo, c. captivum S., corpora amantum, volantum, ferarum Lucr., delecta virûm sortiti corpora furtim includunt V., placida carpebant fessa soporem corpora per terras V., tum pendere poenas Cecropidae iussi … septena quotannis corpora natorum V., ultor vestrae, fidissima corpora, mortis O., corpus suum (= se) dedere Cu., pro tribus corporibus triginta milia talentûm auri accipias Cu., rapta sororum corpora prosternunt ferro Sil., de grege servorum magna aut pulcherrima quaeque corpora Iuv., corpora coniugum aut liberorum servitio tradebant T.

4. pren.
a) vsaka členovita celota, skupnost, „telo“: reliquum corpus navium … coriis integebatur C. ostali del ladij, corpora magnarum navium Cu. trebušine, ogrodje, rebra; c. universitatis Ci. ali rerum naturae c. Vell. vesoljni svet, vesoljnost, totum c. rei publicae Ci. celi sestav = c. civitatis L., regni Cu., imperii T., Fl.; totum corpus (po drugih opus) coronā cingere C. vse obkoljene zgradbe, Sicilia dirempta velut a corpore maiore Iust.; tudi o spisih = delo, vse delo, zbirka, zbornik, korpus: usque ad reditum nostrum videtur mihi modicum quoddam corpus confici posse Ci. ep., utros eius habueris libros (duo enim sunt corpora) an utrosque nescio Ci. ep., c. architecturae Vitr., c. omnis iuris Romani L. zbirka, zbornik, tako tudi c. iuris Cod. I. (naslov rimskega zakonika); hos nisi retrahis in corpus Plin. iun. (o pesmih); naposled skupnost stvari sploh, skupna masa, (skupna) vsota: c. rationum, patrimonii, corpora omnia maternae hereditatis Dig.
b) (o ljudeh) (urejena) celota, skupina, skupščina, skupnost, zbor, združenje: nunc in corpus unum confusi omnes L. (o raznih prebivalcih enega mesta), coalescere in populi unius corpus L., commixti corpore tantum subsident Teucri V. le pomešani s celoto latinskega ljudstva, toto certatum est corpore regni V. z vesoljno (vso) močjo, c. militum Cu. vojska, centum pagi iis habitantur magnoque corpore (= magno numero hominum suae civitatis et magno agro, quem possident) efficitur, ut se Suevorum caput credant T., fiunt de uno populo duo corpora Iust. dve državi; occ. stan, kasta, zadruga rokodelcev, bratovščina, ceh: regem sui corporis creari voluerunt L., late fusum id corpus T. stan, c. fabrorum et naviculariorum Dig.

Eisstock, der, Sport čok

garrucha ženski spol klada, čok; vitel, vreteno; zadrega, neprijeten položaj

Horst, der, (-es, -e) Forstwesen goščava; Geologie čok; bei Greifvögeln: gnezdo; Luftfahrt (vojaško) letališče; Agronomie und Gartenbau gnezdo

Stock, der, (-/e/s, Stöcke)

1. palica; von Salz, Erz: čok; von Bäumen: štor; mineralogisch: obelisk; Tierkunde korm; Pflanzenkunde von Schwämmen: družina; Pflanzenkunde, Agronomie und Gartenbau (olesenela) rastlina; in der Imkerei, von Bäumen: panj; von Granit: gmota; historische Bedeutung, Geschichte Strafe: klada; zum Holzhacken: tnalo

2. Baukunst, Architektur (Stockwerk) nadstropje; (im ersten Stock v prvem nadstropju)

3. (Grundstock) glavnina den Stock zu spüren bekommen občutiti palico; wie ein Stock dastehen stati kot štor; als wenn er/sie einen Stock verschluckt hätte kot bi palico požrl(a); am Stock gehen hoditi s palico; über Stock und Stein čez drn in strn

trunk¹ [trʌŋk] samostalnik
deblo, steblo, čok; trup; telo; glavni del
železnica glavna proga; telefonski daljinski vod; medkrajevna linija; zaboj, skrinja, (potovalni) kovček; (slonov) trobec, rilec
sleng "nos"; plovna struga (reke, kanala)
arhitektura podnožje, podstavek
mineralogija cev za ventilacijo, dušnik
anatomija glavni del arterije, živca itd.
množina trunk hose
zgodovina široke hlače (do kolen)
ameriško, množina kopalne hlačke, kopalke

trunks, please! telefonski urad, prosim!

кряж m gorski greben; čok, štor, panj; čokat človek

cepo moški spol veja; klada; skrinjica za milodare, cerkveni nabiralnik; lesen čok okoli vratu kaznjenca

¡cepos quedos! tiho! mirno! brez besed!
afeita un cepo, (y) parecerá (un) mancebo obleka dela človeka

Eissäule, die, Geographie ledeni čok

loaf¹ [louf] samostalnik
hlebec, štruca; čok sladkorja
britanska angleščina glava (zeljnata, salate)
sleng buča (glava)

half a loaf is better than no bread bolje malo ko nič
figurativno loaves and fishes osebni dobiček, korist (kot razlog za opravljanje javne službe ali izpoved vere)