Franja

čes|en [ê] moški spol (-na …) rastlinstvo, botanika der Knoblauch
glavica česna die Knoblauchzwiebel
stro(če)k česna die Knoblauchzehe
česen v prahu das Knoblauchpulver
maslo s česnom die Knoblauchbutter
vonj po česnu der Knoblauchgeruch

česen samostalnik
(rastlina) ▸ fokhagymaPovezane iztočnice: divji česen

čêsen garlic

strok čêsna a clove of garlic
venec čêsna string of garlic
dišeč po čêsnu, čêsnu podoben garlicky

čêsen ail moški spol

čêsen (-sna) m bot. aglio (Allium sativum):
dišati po česnu puzzare di aglio
začiniti s česnom condire con aglio
glavica, strok česna capo, spicchio d'aglio
divji česen (čemaž) aglio orsino (Allium orsinum)

čêsen -sna m
1. češnjak, bijeli, beli luk: glavica -a; strok -a
2. divji česen bot. srijemuš (sremuš), Allium ursinum

čêsen ajo m

začiniti s česnom sazonar con ajo

čêsen -sna m., часни́к -у́ ч.

čêsen -sna m usturoi

divji česen stalna zveza
Allium ursinum (gozdna rastlina) ▸ vadfokhagyma
Sopomenke: čemaž

gozdni česen moški spol rastlinstvo, botanika (čemaž) der Bären-Lauch

slonji česen stalna zveza
botanika Allium ampeloprasum var. ampeloprasum (rastlina) ▸ elefánt fokhagyma
Sopomenke: velikostročni česen

velikostročni česen stalna zveza
botanika Allium ampeloprasum var. ampeloprasum (rastlina) ▸ elefánt fokhagyma
Sopomenke: slonji česen

aglio m bot. česen (Allium sativum):
spicchio d'aglio česnov strok

ail [aj] masculin, pluriel aux [o], botanique ails [aj] česen

ajo moški spol česen; česnova juha (omaka); šminka, lepotilo; robat izraz

ajo de chalote šalotka
ajo morisco drobnjak
ajo porro, ajo puerro por, luk
fuerte como un ajo krepak, čvrst
andar en el ajo z umazanimi posli se ukvarjati
bueno anda el ajo ta je pa lepa!
oler a ajos biti povezan s težavami
tieso como un ajo (fig) tog, napihnjen

ālium, mlajše āllium, -iī, n česen: alia serpyllumque herbae olentes V., edit cicutis allium nocentius H.; allium Punicum Col. (= ἀφροσκόροδον) čebula, allium Cyprium Plin. (= ἀντισκόροδον) ciprski česen.

aux¹ [o]= plurielod ail česen, glej ail

bulbus (bolbus, volvus) -ī, m (prim. gr. βόλβος čebula, lat. bulba, bulla)

1. v širšem pomenu čebulica, podzemeljsko steblo lilijevk (lilij, narcis, tulipanov idr.), gomolj: Cels., Col., Plin., adice narcissi bis sex cortice bulbos O.

2. v ožjem pomenu čebula kot užitna vrtnina (najbolj znana je bila megarska), tudi česen: Ca., Cels., Plin. idr., an Libycis bulbus tibi missus ab oris, an veniat Megaris, noxius omnis erit O. — Kot nom. propr. Bulbus -ī, m Bulb, Čebula: Ci.

čèšnjāk -áka m česen