čep|ek [ê] moški spol (-ka …) der Stift (vodilni Führungsstift); anatomija der Zapfen
medicina gnojni čepek das Eiterpröpfchen
Zadetki iskanja
- čêpek (-pka) m dem. od čep tappino, tappuccio; anat. cono; med. cencio necrotico
- čêpek -pka m
1. čepić, vranjić: zabiti čepek v sodček
2. kalem, navrtak: odrezati mladiko na čepek
3. gnojni čepić u krajnicima - čèpac -pca m
1. čepek, zamašek
2. ključ na violini, gl. tudi čivija
3. cigaretni ogorek
4. bot. navadni čober, Calamintha officinalis - čèpić m
1. čepek
2. bot. navadni čober, Calamintha officinalis
3. med. svečka, supozitorij: analni, vaginalni - - Pfröpfchen, das, Medizin čepek
- Stift1, der, (-/e/s, -e)
1. zatič; čepek, čep; in der Glaserei: žebljiček, zatik; (Abtaststift) igla; in Uhren: trn; bei Drehmaschinen: zobec; Biologie nastavek; bei Zähnen: sidro
2. (Bleistift) svinčnik, barvnik
3. risalni žebljiček
4. vajenček - suppository [səpɔ́zitəri] samostalnik
medicina svečka, čepek, supozitorij - Zäpfchen, das, (-s, -) svečka, supozitorij; Anatomie am Gaumen: jeziček; im Auge: čepek, čepnica
- Zapfen, der, (-s, -) čep, zatič; Pflanzenkunde von Tannen usw.: storž, češarek; Anatomie im Auge: čepek, čepnica; Tierkunde an der Stirn - beim Rind: nastavek; Technik čep, zatič, tečaj; Baukunst, Architektur čep
- balanus -i, f, redkeje m (gr. βάλανος)
1. želod: Plin.
2. pren.
a) vsak želodu podoben sad; pri Grkih: Sardiani balani Plin. debeli kostanj, maroni; v Feniciji in Kilikiji datelj: Plin.
b) vsaka želodasta stvar: α) čepek iz mila, sredstvo proti zaprtju: Plin., Cael. β) zvrst morskih školjk, morski želod: Pl., Col., Plin. γ) behenov oreh, sad, iz katerega so stiskali nedišeče olje, ki pa se rado navzame prijetnih vonjav: H., Plin., Mart., Prisc.; tudi arabski behenov oreh (drevo): Plin. - Eiterpfröpfchen, das, Medizin gnojni čepek
- Führungsstift, der, Technik vodilni čepek, vodilni zatič
- pessārium -iī, n maternični čepek, maternični obroček, pesár(ij): Cael., Th. Prisc.
- pessulum -ī, n (demin. k pessum1) maternični čepek, maternični obroček, pesár(ij): Cael.
- pessum1 -ī, n (gr. πεσσόν) medic. t.t. maternični čepek, maternični obroček, pesár(ij): Ap. — Soobl. pessus -ī, m (gr. πεσσός): Plin. Val.
- suppositoire [-zitwar] masculin, médecine svečka, čepek ali stožčast vložek; supozitorij
- gnojn|i2 [ô] (-a, -o) medicina Eiter- (čepek das Eiterpfröpfchen, izcedek die Eiterabsonderung, izpuščaj der Eiterausschlag, mehurček das Eiterbläschen, die Eiterpustel, stržen der Eiterpfropf, votlina die Eiterhöhle)
medicina gnojna krastavost der Blasengrind
povzročitelj gnojnega vnetja der Eitererreger
gnojno vnetje die Eiterung, die Vereiterung
gnojno vnetje srednjega ušesa die Mittelohrvereiterung
gnojno vnetje prsta die Fingerentzündung, der Fingerwurm
gnojno žarišče der Eiterherd - stīllō -āre -āvī -ātum (stīlla)
I. intr.
1. kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah (kapljaje, kapljajoč) padati, curljati, cediti se po čem, iz česa: Lucr., Lact. idr., vas, unde stillet lente aqua Varr., de viridi stillabant ilice mella O., nitido stillent unguenta capillo Tib., eodem ferro stillet uterque cruor Pr., per artus stillantis tabi saniem … sustulit Lucan., stillans sanies per vultus Sen. tr. Od tod adv. pt. pr. stīllanter po kaplj(ic)ah: Ambr.
2. (o stvareh, iz katerih ali po katerih se kaj cedi) curljati, kapljati, cediti se, mezeti, sluzeti iz česa; z abl.: Sen. tr. idr., culter stillans sanguine O., sanguine … stillantia (po nekaterih izdajah stellantia) sidera vidi O., stillabat Syrio … rore coma Tib., saxa … guttis manantibus stillent Lucr., sanguineis stillavit roribus arbor Lucan., stillaret paenula nimbo Iuv.; brez abl.: stillantem (sc. sanguine) pugionem tulit Ci., umida saxa, super viridi stillantia musco Lucr., ocellus stillans Iuv. krmežljavo (krmežljivo) oko, tollit stillantem … uvam Mart. sluzeči se čepek (= gnojni stržen v mandeljnih).
3. pren.: cernis … plumis stillare diem Stat. da je poln, aeque stillare illum nolo quam currere Sen. ph. da njegov govor kaplja = počasi teče. —
II. trans.
1. kaj kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah liti, po kaplj(ic)ah preli(va)ti, povzročiti, da kaj kap(lj)a ali teče po kaplj(ic)ah: stillabit amicis ex oculis rorem (solze) H., stillataque sole rigescunt de ramis electra O. z vej nakapani jantar, stillata cortice myrrha O. izcejena (scejena, nacedivša (scedivša) se) mira, Africa Hammoniaci lacrimam stillat Plin., stillatum lac Arn.
2. pren.: tuae litterae, quae mihi quiddam quasi animulae stillarunt Ci. ep. tvoje pismo, ki mi je nekoliko okrepilo (poživilo, osvežilo) življenjskega duha, stillavit in aurem exiguum de … Iuv. na uho je zašepetal. - vodiln|i (-a, -o) Leit- (tudi biologija) (karakterističen) (fosil das Leitfossil, mineral das Leitmineral, motiv das Leitmotiv, pojem der Leitbegriff, ton der Leitton, valj die Leitwalze, črta die Leitlinie, rastlina die Leitpflanze, vrsta die Leitart, kultura die Leitkultur, oblika die Leitform, lopata die Leitschaufel, misel der Leitgedanke, die Leitidee, kolo das Leitrad, vreteno die Leitspindel, znamenje der Leitsymptom), Leitungs- (organ das Leitungsgremium, naloge Leitungsaufgaben množina), Führungs- (čepek der Führungsstift, delavec die Führungskraft, prstan/obroč der Führungsring, zgib das Führungsgelenk, žleb die Führungsnut, naloga die Führungsaufgabe, plošča die Führungsplatte, ročica das Führungsgestänge, sila die Führungsmacht, tračnica die Führungsschiene, kolo das Führungsrad, sanišče die Führungskufe), Lenk- (os die Lenkachse, pločevina das Lenkblech), Zug- (kolo das Zugrad, vreteno die Zugspindel)
/ 1
Število zadetkov: 20