Franja

čak|a ženski spol (-e …) zgodovina vojaško pokrivalo: der Tschako; otroško: das Schiffchen aus Papier ( als Kopfbedeckung )

čáka ž, čáko m (madž. csákó) čaka: husarska čaka; dječaci sa drvenim sabljama i čakama od papira

čáka (-e) f

1. casco:
kuharska čaka berretto da cuoco

2. cappello di carta

čáka ž (nj. Tschako < madž. csákó) čaka, čako

čáka (pokrivalo) chacó m

kdor čaka, dočaka frazem
(pregovor) ▸ a türelem rózsát terem

chacó (množina: -oes) moški spol čaka (pokrivalo)

schako [šako] masculin čaka (pokrivalo)

shako [šǽkou] samostalnik
čaka (vrsta vojaškega pokrivala)

shako, schako [šako] masculin čaka (pokrivalo)

aspirant¹ [əspáiərənt] pridevnik (after, for, to)
ki se za kaj poteguje, ki se pripravlja, ki čaka na službo; ki vdihava

čèkāč -áča m
1. čakalec, lovec na čakališču
2. čakalec, kdor čaka: ti -i uporno zaboravljaju spomenuti samoupravljanje, kao uvijek oni i danas prave ručak bez krčmara

inoccupato

A) agg.

1. redko nezaseden

2. brezposeln, ki še ni bil zaposlen

B) m (f -ta) brezposelni; kdor še čaka na prvo zaposlitev

кивер m vojaška čaka

alouette [alwɛt] féminin škrjanec

alouette huppée čopasti škrjanec
manger comme une alouette zelo malo jesti
il attend que les alouettes lui tombent toutes rôties (dans le bec) čaka, da mu pečeni golobi padejo v usta

āstō (adstō) -āre, āstitī (nam. adstetī)

1. stati pri (ob) čem, (zraven) stati; abs.: adstante atque audiente Italiā totā Ci., maximā frequentiā... civium adstante Ci., astante... ipso C. vpričo njega, super adstantium manibus in murum attollitur S. fr., arrectis auribus adsto V.; o rečeh: sedes relictae adstant V. stoje; kje? s krajevnim adv.: hic patrem astare aiebas? Ter.; z dat. ali samim abl.: ast. alicui Pl., adst. mediis aedibus, portis, vestibulo V., curru Sil., crepidinibus stagni T., mensae Mart., Suet.; z acc.: te astaret Plin. iun. (tudi: te artaret), ast. illum locum Prisc.; s praep.: ast. ante ostium, ante aedis Pl., ante aras adst. Lucr., adst. ante oculos V., iuxta genitorem adstat virgo V., ast. iuxta praesides deos Sen. tr., cum ad id spectator pugnae adstitisset (eques) L., adst. in conspectu alicuius Ci., ast. apud templa T., pro foribus adst. Suet.; pren.: certa quidem finis vitae mortalibus adstat Lucr. jih čaka.

2. occ.
a) (svetujoč, pomoč dajajoč) na (ob) strani stati (biti) komu, na roko biti (iti) komu: dum asto advocatus quoidam cognato meo Pl., amanti subparasitor, hortor, adsto Pl.
b) kot strežnik stati, streči pri čem: tibi servi multi ad mensam astant Naev. fr.

3. pokonci stati, kvišku moleti, štrleti: vix asto prae formidine Pl., cave, ne cadas, asta Pl., attoniti squamis adstantibus hydri V., (equus) arduus in moenibus adstans V., mihi... supra caput adstitit imber V. je stal = se je nagrmadil hudourni oblak (ta pf. prihaja sicer tudi od glag. adsisto), Phidias... fecit... Minervam Athenis, quae est in Parthenone adstans Plin.; pren.: astante ope barbaricā Enn. ap. Ci. ko je še (neoškodovana) stala... država.

Opomba: Sup. āstātum ali āstitum pri Prisc.; od tod pt. fut. act. āstitūrus: Aemil. Porcina ap. Prisc.

bevorstehen^* figurativ čakati (das steht dir bevor to te čaka), bližati se

blühen cveteti, uspevati; jemandem figurativ čakati (koga) (du weißt nicht, was dir blüht ne veš, kaj te čaka)

brezposelni samostalnik
pogosto v množini (kdor je brez zaposlitve) ▸ munkanélküliPogledali smo, kakšne pravice ima brezposelni in kakšne so njegove obveznosti. ▸ Megnéztük, milyen jogai és kötelezettségei vannak egy munkanélkülinek.
Na ptujskem območju brezposelni čaka na delo povprečno dve leti in deset mesecev. ▸ Ptuj környékén egy munkanélküli átlagosan két évet és kilenc hónapot vár arra, hogy munkát kapjon.
Manj izobraženi, brezposelni in revnejši umirajo prej kakor drugi. ▸ A kevésbé képzett, munkanélküli és szegényebb emberek korábban halnak meg, mint mások.
Brezposelni, ki se pripravljajo na samozaposlitev, na začetku pogosto nimajo mnogo denarja. ▸ Azoknak a munkanélkülieknek, akik arra készülnek, hogy önfoglalkoztatóvá váljanak, eleinte gyakran nincs sok pénzük.
Povezane iztočnice: dolgotrajno brezposelni

clīvus (st.lat. clīvos) -ī, m (*clīnō)

1. strmina, reber, vzpenjajoča se tla: calcari quadrupedem agitare advorsum clivom Pl. navkreber, colles incipiunt molli iugum demittere clivo V., ex inferiore loco adversum clivum incitati C., lenis a tergo clivus erat L., clivum mollire C., L. strmec znižati; preg.: clivo sudamus in imo O. znojimo se že pod goro = težava se šele začenja, čaka nas še veliko truda, lassus tamquam caballus in clivo Petr.; pren.: c. mensae O. nagnjenost mize (ki nima ene noge).

2. occ.
a) vzpenjajoča se pot ali cesta, klanec, poseb. clīvus Capitolīnus: L. Kapitolski klanec, strma cesta od Septimijevega slavoloka do vrha Kapitola, sacer clivus H. pot od Vestinega svetišča na Palatin.
b) arhit. dohod, klanček ali klančina v rim. hiši: Vitr.

Opomba: Pl. heterogeneum clīva -ōrum, n: Ca. ap. Non., Front.