Franja

očim [ó] moški spol (-a …) der Stiefvater
hči/sin očima die Stiefschwester, der Stiefbruder

óčim stepfather

óčim beau-père moški spol

očim in mačeha beau-père et belle-mère, beaux-parents moški spol množine

óčim (-a) m patrigno

óčim m očuh: otrok ima -a

óčim padrastro m

očim in mačeha el padrastro y la madrastra; los padrastros

óčim -a m., вітчи́м -а ч.

óčim -a m tată vitreg

beau-père [-pɛr] masculin tast; očim

ȍčūh ȍčuha m očim

padrastro moški spol očim, brezsrčen oče; nohtni zadirek

parâtre [parɑtrə] masculin, vieilli, humour brezsrčen oče; vieilli očim

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

pòočim m očim: uloga -a u porodici nije laka

stepfather [stépfa:ðə] samostalnik
očim

stepparent [stéppɛərənt] samostalnik
očim; mačeha

Stiefvater, der, očim

vitricus -ī, m (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda) očim: Ci., O., L., L. epit., Vell., Val. Max., Asc., Plin., Plin. iun., T., Suet., Ap., Icti., Iust. idr.; pesn.: (sc. Cupidini) currum vitricus ipse dabit O. ali movet exemplo vitricus arma tuo (= Cupidinis) O. (o Vulkanu, Venerinem soprogu).

вітчи́м -а ч., óčim -a m., krúšni ôče -ega -éta m.

вотчим gl. обтчим očim