Franja

iti¹ (grem, šel) oditi; hoditi

1. peš: gehen (hitro/počasi schnell/langsam, vzravnano gerade, zgrbljeno gebückt, bos barfuß, s palico am Stock, po prstih auf Zehenspitzen, pod roko eingehakt, peš zu Fuß); v visokih petah: stöckeln

2. z namenom:
iti plesat/pit/volit tanzen/trinken/wählen gehen
iti spat zu Bett gehen, schlafen gehen
iti po (kaj) (prinesti) holen
iti iskat holen gehen, hereinholen, wegholen, zurückholen
iti nakupovat einen Einkaufsbummel machen
iti rakom žvižgat [flötengehen] flötengehen

3.
moči iti -können (skozi durchkönnen, noter hineinkönnen …)
morati iti -müssen (skozi durchmüssen, noter hineinmüssen …)
smeti iti gehendürfen, -dürfen (skozi durchdürfen, gor hinaufdürfen, stran fortdürfen …)

4. s prislovi:iti čéz sem: herübergehen, tja: hinübergehen, figurativno pri kartanju: überstechen, übertrumpfen, pri kuhanju: überkochen
|iti dol sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti gor sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti mimo vorbeigehen, passieren, (minevati) vorübergehen
|iti naprej weitergehen, [vorwärtsgehen] vorwärtsgehen, pred drugimi: vorgehen, iz kakega kraja: weiterziehen
|iti narazen [auseinandergehen] auseinander gehen, figurativno (zrediti se) in die Breite gehen
|iti navzdol abwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heruntergehen, tja: hinuntergehen
|iti navzgor aufwärtsgehen (tudi figurativno), sem: heraufgehen, tja: hinaufgehen
|iti nazaj zurückgehen
|iti noter sem: hereingehen, tja: hineingehen
|iti predaleč zu weit gehen ( tudi figurativno ), figurativno zu weit führen, (pretiravati) es zu weit treiben
|iti proč weggehen, fortgehen
|iti sem hergehen
|iti skozi durchgehen (tudi figurativno)
|iti stran weggehen
|iti tja hingehen
|iti ven ausgehen (tudi figurativno), (tja:) hinausgehen (iz aus), sem: herausgehen (iz aus)
ne iti ven zaradi bolezni: das Haus hüten

5. s predlogi:iti čez cesto, mejo ipd: hinübergehen

figurativno iti čez trupla über Leichen gehen
|iti do:
iti do kosti krik ipd.: durch und durch gehen, strah: in die Beine fahren, iti do srca nahegehen, zu Herzen gehen; figurativno iti do dna čemu einer Sache auf den Grund gehen
|iti iz:
figurativno iti iz lima aus den Fugen gehen
iti iz rok v roke von Hand zu Hand gehen
figurativno ne iti iz glave im Kopf herumgehen
|iti k/h komu: zu (jemandem) gehen, (jemanden) aufsuchen
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
iti k maši/spovedi zur Messe/Beichte gehen
|iti med ljudi: unter die Leute gehen, unter Menschen gehen
|iti mimo česa: vorbeigehen an, sprevod: vorüberzieheniti na:
iti na fronto an die Front rücken, ins Feld rücken
iti na izlet einen Ausflug machen, peš: eine Wanderung/Tour machen
figurativno iti na jetra komu (jemandem) auf den Wecker fallen/gehen, an die Nieren gehen
figurativno iti na limanice komu (jemandem) ins Garn gehen, auf den Leim gehen
iti na lov auf die Jagd gehen, figurativno za glasovi: auf Stimmenfang gehen
iti na obisk einen Besuch machen
iti na oglede auf Brautschau gehen
iti na operacijo sich einer Operation unterziehen
iti na počitnice in die Ferien gehen, in/auf Urlaub gehen
iti na potovanje eine Reise machen
iti na račun koga/čigav auf Konto des … gehen
iti na roko an die Hand gehen
iti na smeh Xu einen Lachreiz verspüren (X verspürt …)
iti na sprehod einen Spaziergang machen
iti na stran (na potrebo) austreten, die Notdurft verrichten
iti na vodo Wasser lassen
iti na živce (jemandem) auf die Nerven fallen/gehen, (jemanden) nerven
|iti naproti komu: (jemandem) entgegengehen, dogodku: (einem Ereignis) entgegensehen
|iti od:
iti od koščice sich vom Stein lösen
figurativno iti od rok delo: gut gehen, von der Hand gehen
|iti po kaj (etwas) holen, herbeiholen
iti po gobe figurativno in die Binsen gehen, zum Teufel gehen
|iti po čem:
iti po stopinjah koga in (jemandes) Fußstapfen treten
figurativno mrzlo iti po hrbtu kalt über den Rücken laufen
|iti pod:
figurativno iti pod kožo [nahegehen] nahegehen, strah: in die Glieder fahren
iti pod vlak sich vor den Zug werfen
|iti pred (jemandem) vorausgehen
|iti preko über (etwas) gehen, (etwas) überschreiten, (segati preko) hinausreichen über, figurativno hinweggehen über, (etwas) übergehen, molče: mit Stillschweigen übergehen
|iti proti zugehen auf
|iti skozi kaj: durch (etwas) durchgehen, hindurchgehen, figurativno durchpassen
|iti v gehen in; hineingehen (in), v posodo ipd.: hineinpassen in
iti v boj in den Kampf ziehen, figurativno auf die Barrikaden gehen
iti v gore in die Berge gehen
iti v inozemstvo ins Ausland gehen, za stalno: außer Landes gehen
iti v kino ins Kino gehen
iti v korak z Schritt halten mit (tudi figurativno)
figurativno iti v nič bachab gehen
figurativno iti v nos in die Nase fahren/stechen
iti v pokoj in Rente gehen, sich zur Ruhe setzen
figurativno iti v prazno auspuffen
iti v promet weggehen, Abnehmer finden
figurativno iti v račun passen, behagen
iti v smrt dem Tod entgegengehen
|iti s/z česa: figurativno
lahko/težko iti z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen
|iti s/z kom/čim: gehen mit, mitgehen
iti s časom (naprej) mit der Zeit gehen
iti z roko v roki einhergehen mit, Hand in Hand gehen mit
|iti za mehanika ipd.: eine Stelle als (Mechaniker) annehmen
|iti za kom: hinter … gehen, (jemandem) hinterhergehen, (jemandem) nachgehen

6.
iti svojo pot seines Weges gehen
zadeva: seinen Gang gehen, seinen Lauf nehmen
|iti vase figurativno in sich gehen, mit sich zu Rate gehen

iti² (gre, gresta, gredo)

1. ura, stroj: gehen, stroj: laufen (die Uhr geht, die Machine geht/läuft); figurativno tek stvari: seinen Lauf nehmen; figurativno (potekati) gehen, laufen
figurativno iti gladko [glattgehen] glatt gehen

2. (bližati se) kaj gre h koncu (etwas) geht zu Ende
kdo gre proti 60. letu (jemand) geht auf die (60)
ura gre proti polnoči /gre na polnoč es geht auf/gegen Mitternacht

3. vlak, avto ipd.: (peljati) fahren

4. (biti mogoč) gehen (ne bo šlo es geht nicht)

5. kapaciteta:
v posodo, vrečo, vagon ipd. gre 5 litrov, 12 kg, 6 ton gehen in (etwas); račun: gehen (kolikokrat gre 5 v 15? wie oft geht 5 in 15?)

6.
tja gre (tja spada) kos pohištva: passen

7.
omara ipd. gre skozi vrata, hodnik: passen

8. (pritiče) komu kot pravica: (jemandem) zustehen, zukommen

9. se prodaja: gehen (dobro gut, povsod überall, slabo schlecht)

10. sonce, mesec, zvezde:
iti za goro untergehen (sonce/luna gre za goro die Sonne/der Mond geht unter)

11.
denar je šel (das Geld) ist dahin/weg/futsch
napeljava je šla (die Leitung) ist kaputt

iti³ (gre, je/bo šlo)

1. (goditi se) komu: gehen
kako ti gre? wie geht es (dir)?
gre es geht
bo šlo es wird schon, es wird gehen
dobro iti [gutgehen] gut gehen
bolje: [bessergehen] besser gehen (gre na bolje es geht schon besser), sich machen (es macht sich)

2. (biti dopusten) gehen (to ne gre! das geht nicht!)
to ne gre (ni priporočljivo) das ist nicht ratsam

3.
z njim se ne gre šaliti er läßt nicht mit sich spaßen

4.
komu se (ne) gre kam: (jemand) ist nicht in Verfassung, (irgendwo) zu gehen, (jemandem) passt es nicht, (irgendwo) zu gehen

iti⁴ (gre, šlo je/bo)

1.
gre za kaj: es handelt sich um (etwas), es geht um (etwas)

2.
komu gre za kaj: (jemandem) geht es um (etwas)

3.
figurativno iti za glavo an Kopf und Kragen gehen; hart auf hart gehen

íti to go; (peš) to walk, to go on foot; (stopati) to tread, to stride; (s težavo) to trudge; to stump; (ura) to go; (ladja) to be bound for; (vlak) to leave, to start

íti dalje to go on, to advance, to proceed
íti gor (dol) to go up (to go down)
íti mimo to go (ali to pass) by
íti nazaj to go back
íti po kaj to go for (ali to fetch ali to go and fetch) something
íti preko to cross
íti proč to go away, to go off
íti ven to go out
íti stran to go off
íti čez cesto to cross the street
íti na lov to go hunting
íti h komu to go up to someone, (obiskati ga) to call on someone
íti komu naproti to go to meet someone
pustiti koga íti to let someone go
íti dobro v prodajo to be selling well
íti hitreje to go faster, to push on
íti skupaj to go together
íti s kom to accompany someone
íti s kolesom to cycle
íti korakoma to go at footpace
íti kot namazano, kot po maslu to go swimmingly, to go like clockwork
íti na deželo, na kmete to go off to the country
íti med ljudi, med družbo to go into society
íti na sprehod to go for a walk
íti na kose, na koščke to go to pieces
íti na potovanje to go on a journey
íti h koncu, h kraju to be approaching the (ali its) end, (o stvari) to be coming to an end
íti komu k srcu to go to one's heart
íti kaki stvari do dna (figurativno) to get to the bottom of something
íti spat to go to bed
íti preko vseh ugovorov to override (ali to disregard ali to waive) all objections
íti na bolje to improve
íti na lim, na limanice to fall into a trap
íti vase (figurativno) to retire within oneself
iti komu s pota to make room for someone
Kako ti gre? how are you getting on?, how are you?
izvrstno mi gre I am A1, I'm fine
kako ti gre v šoli? how are you getting on at school?
za kaj (pa) gre? what's it all about?
za to gre (v tem je stvar) that's the point
kadar gre za... when it comes to...
dobro mu gre he is doing well
gre za moje življenje, za mojo čast my life, my honour is at stake
gre za veliko vsoto a large sum is at stake
gre za življenje ali smrt it's a matter of life and death
gre v milijone that runs into millions
posli gredo slabo business is slack (ali dull)
tako ne bo šlo this won't do
to ne bo šlo brez težav it won't be an easy job, it'll cost some trouble
grem k frizerju I am going to the barber's (ali hairdresser's)
če bi šlo po mojem if I had my way
to gre malo predaleč that's going a bit too far
drugače ne gre, ne bo šlo it won't work any other way, figurativno that can't be helped
vse gre narobe everything is topsy-turvy
z njim gre navzdol (h koncu) he is in a bad way
ne morem iti preko tega I can't get over it
naj gre, kot hoče! come what may!
kam gre ta pot? where does this road (ali path) lead?
to mi ne gre v glavo I cannot understand it, it's beyond me, I don't see any reason for it
mati je šla nakupovat Mother has gone shopping
proti šesti uri gre it's nearly six
gre proti poldnevu it's getting on for noon
zaloge gredo h kraju stocks are running short
delo mu gre hitro izpod rok he is quick at his work
4 v 15 gre 3-krat, in ostane 3 4 into 15 goes 3 times, and 3 over
pojdi. pojdi, pretiravaš! come, come, you are exaggerating!
lahko greste! (služabniku ipd.) that is all for the present
če je šlo vse, naj gre še to! (figurativno) in for a penny, in for a pound!
íti se to play

íti (grém)

A) imperf., perf.

1. andare:
gosi so šle druga za drugo le oche andavano una dietro l'altra
iti z letalom, z vlakom andare in aereo, col treno
iti k fizerju, k zdravniku andare dal barbiere, dal medico

2. pog. (premikajoč se pojavljati se iz česa ali kje) andare, venire:
iz dimnika gre dim dal camino viene il fumo
iz rane gre kri dalla ferita viene sangue

3. pog. (teči, delovati) andare, funzionare:
ura gre naprej, nazaj l'orologio va avanti, indietro

4. (biti speljan, voditi) andare; portare:
stopnice gredo v klet le scale portano in cantina

5. impers. (izraža bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo) avvicinarsi; essere a momenti:
šlo je na jesen in se je že ohladilo si avvicinava l'autunno e si sentiva il freddo

6. (s prislovnimi določili izraža obstajanje dejanja, kot ga nakazuje določilo) andare, procedere:
z zdravljenjem gre počasi la terapia procede lentamente

7. (biti dostopen, razumljiv) andare:
matematika mu ne gre la matematica non gli va, gli è incomprensibile

8. pog. (biti določen komu, pripadati) andare:
določen delež gre podjetju una parte va all'azienda

9. pog. (miniti, minevati) passare:
leto je šlo ko blisk l'anno è passato come un lampo

10. pog. (porabiti, potrošiti se) andare:
na sto kilometrov gre deset litrov bencina per cento chilometri vanno (si consumano) dieci litri di benzina

11. impers. andarne:
gre za življenje in smrt ne va della vita o della morte
gre mu za čast ne va del suo onore

12. impers. (izraža istost, opredelitev) trattarsi: tu ni šlo za nesrečo, pač pa za malomarnost non si è trattato di infortunio bensì di negligenza

13. impers. (izraža nedopustnost česa) non andare + participio:
tega ne gre podcenjevati la cosa non va sottovalutata

14. impers. (moči, zmoči) farcela:
poskušal je vstati, pa ni šlo tentò di alzarsi ma non ce la fece

15. pog. (z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik) andare:
vse stori zate, kar zmore, ti pa mu greš nagajati lui fa per te quel che può e tu vai a fargli dispetti
šole še ni končala, dela še nima, ona pa gre in se poroči non ha ancora finito gli studi, non ha ancora trovato un lavoro e lei va a sposarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prišlo je vse, kar leze in gre venne tantissima gente
pog. kako že gre tista pesem? come va, come fa quella canzone?
pren. stvari gredo svojo pot le cose vanno normalmente
pren. priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il ruolo che gli spetta
pog. staviti grem, da boš spet zamudil scommetto che farai ancora tardi
pren. iti stvarem do jedra andare fino in fondo a qcs.
pog. plašč mu gre (sega)
do kolen il cappotto gli arriva alle ginocchia
pren. iti do zadnjih meja tentare l'impossibile (costi quel che costi)
pren. iti do živega toccare nel vivo, pungere sul vivo
iti hitro od rok (delo) procedere bene, senza intoppi (lavoro)
iti (molče) čez kaj, preko česa lasciar perdere, andare
iti (komu) s poti non intralciare qcn.
iti (komu) z luči non fare ombra a qcn.
pren. iti h koncu essere moribondo, al lumicino
pog. pren. iti k hudiču andare in malora
iti na bolje (zdravje) migliorare
iti na dno (potopiti se) andare a fondo, affondare
iti na drobno andare in frantumi (vetro, stoviglie)
iti na dvoje spaccarsi in due (ciocco)
pog. pren. iti na jetra, na živce mangiare il fegato, dare ai nervi
iti (komu) na jok (biti hudo prizadet) venire (a qcn.) da piangere
iti (komu) na led, na limanice lasciarsi abbindolare, imbrogliare da qcn.
pren. iti na magistrat, na matični urad, pred oltar sposarsi
žarg. rib. iti najbolj na muho abboccare la mosca
pren. iti na nož venire ai ferri corti
pren. iti (komu) na otročje rimbambire
pren. iti (komu) na roke dare una mano a qcn., sostenere qcn.
evf. iti nastran andare al gabinetto, fare i propri bisogni
evf. iti po gobe, v krtovo deželo, na drugi svet andare all'altro mondo, tirare le cuoia
pren. iti na ulice scendere in piazza
pog. pren. iti pod ključ finire in gattabuia
pog. bolniku gre vse podenj il malato è incontinente, se la fa addosso
pren. iti pod nož farsi operare
pren. iti skozi ušesa straziare le orecchie (fischio, urlo)
iti v cvet fiorire, andare in fiore (lattuga)
iti v klasje fiorire, accestire (spiga) pren. andare bene, prosperare (affari)
pren. ne iti v glavo non andare in testa
iti v denar vendersi bene
pren. iti v korak s časom stare al passo coi tempi
evf. iti v leta invecchiare
škoda gre v milijone i danni si calcolano a milioni
iti v noge, v glavo (pijača) dare alla testa
pren. iti v nos sentirsi offeso, saltare (a uno) la mosca al naso
pren. iti vase rientrare in se
iti v škodo (komu) averne, soffrirne danno
iti v zrak saltare in aria
iti z modo seguire la moda, vestirsi alla moda
evf. iti s kom amoreggiare, flirtare con
iti za pogrebom andare al funerale
pren. iti dol (sonce) tramontare
pog. iti gor (podražiti se) rincarare
žarg., šol. iti naprej andare avanti (con la materia), superare la classe
pren. iti narazen separarsi, divorziare
pren. iti navzdol andare in rovina, declinare
iti pokonci (lasje) rizzarsi (capelli)
pren. iti predaleč s čim esagerare in qcs.
pog. iti skupaj (blago) restringersi
ekon. iti v breme essere, andare a carico
voj. iti v strelce avanzare in ordine sparso
pren. iti kot namazano andare liscio come l'olio
iti se solit andare a farsi friggere
igre iti ven z adutom attaccare con l'atout
impers. tako ne gre, ne bo šlo così non va
impers. tesno mi gre za čas, s časom ho pochissimo tempo a disposizione
impers. trda mu gre za denar è a corto di denaro
PREGOVORI:
v tretje gre rado non c'è due senza tre
prvi dobiček ne gre v mošnjiček una rondine non fa primavera

B) íti se (grém se) imperf. refl.

1. (z namenilnikom, s tožilnikom pomeni opravljati kako igro) giocare:
iti se kartat giocare a carte
iti se slepe miši giocare a mosca cieca
iti se ravbarje in žandarje giocare a nascondino
iti se mance giocare a rimpiattino; pren. fare il doppio gioco

2. (izraža negativno stališče do dejavnosti, kot jo nakazuje določilo) pretendere:
iti se znanstvenika pretendere di essere uno scienziato
kaj se pa greste! che diavolo fate, combinate!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne iti se slepih miši parlarsi chiaro, mettere le carte in tavola
pog. ne gre se mi še domov non mi va di andare già a casa

íti grem i grem, pojdi pojdite i pojdite, grede greddč -a -e, šel (šeu) šla šlò i šló, bom šel i pojdem
1. ići: iti peš, naprej, nazaj; iti ven
izaći; iti mimo
prolaziti, proći; iti prek česa
prelaziti, preći preko čega; iti na pot
ići, poći na put; iti s hriba
silaziti s brda; iti navkreber
ići uzbrdo, penjati se uzbrdo; iti na sprehod
poći u šetnju; iti gor
peti se; iti dol
silaziti; iti na vojsko
ići u rat; iti na semenj
ići na pazar, na vašar; iti na vlak, na morje; iti na svatbo
ići u svatove; iti na koline
ići na gozbu poslije klanja svinje; iti na ples
ići na igranku, na ples; iti na večerjo, na kosilo
ići na večeru, na ručak; iti na obisk
ići u pohode, u posjetu, posetu; iti na vas
ići na momački sastanak u selu; iti v vas
ići u posjetu, posetu; iti po opravkih
ići po poslu, za poslom; iti k vojakom
ići u vojsku; iti v partizane; iti nad sovražnika
ići na neprijatelja; grem k poroki
idem na vjenčanje, venčanje; vi greste k maši
vi idete na misu; tovarišica je šla od seje
drugarica je išla, se vraćala sa sjednice, sednice; mi gremo bratu nasproti
mi idemo bratu u susret; iti po svetu
odbiti se od kuće, u bijeli svijet; iti na lov
ići u lov; iti na delo
ići na posao; iti na limanice
ići na lijepak, lepak, uhvatiti se na lijepak, upasti u klopku; iti k studencu po vodo
ići na izvor po vodu; iti po zdravnika
ići po liječnika (leč-), po ljekara, lekara; iti domov
ići kući; iti spat
ići na spavanje, leći; delo sem končal, sedaj grem spat
posao sam završio, sada ću leći; deklica gre na potok prat
djevojka (dev-) ide na potok da opere rublje
2. ura gre točno
sat je tačan, sat ide tačno; iti z vlakom, z avtom
putovati vlakom, vozom, kolima; cesta gre čez polje
put ide preko polja; iti komu na živce, na jetra
ići kome na živce, dosadivati komu, uznemirivati koga; mleko je šlo čez
mlijeko, mleko je prekipjelo, -pelo; cene gredo kvišku
cijene, cene skaču; vse gre narobe = vse gre navzkriž
sve ide naopako; iti na stran
ići od sebe, ići napolje; iti s trebuhom za kruhom
ići s trbuhom za kruhom; po letu dni zakona sta šla narazen
poslije, posle godinu dana braka oni su se rastavili; kako gre sadje na trgu
kakva je prođa voću na pijaci; vse gre skozi njegove roke
sve ide kroz njegove ruke, o svemu vodi on računa; iti za pogrebom
ispratiti pokojnika
3. na jok mu gre
tek što nije zaplakao; na pomlad gre
proljeće, proleće se približava; vse gre podenj
nuždu vrši u postelju; žito gre v klasje
žito klasa; zelje, solata gre v glave
kupus, salata se glaviča, salata je zametnula glave; to ji ne gre v glavo
to joj ne ide u glavu; sedaj mu gre za nohte
sad mu je dogorjelo, dogorelo do nokata; gre ti za glavo
radi ti se o glavi
4. kako ti gre
kako živiš, kako si; ne gre lahko, pa vendar gre
nije nama lako, ali ipak, probijamo se; iti vase
povući se u se; to gre predaleč
tu se prekardašilo, prevršila dara mjeru, meru, to je već preko jego; moj up je šel po vodi
moje se nade rasplinule; iti rakom žvižgat
tornjati se odavdje; vse je šlo rakom žvižgat
sve je propalo; iti po gobe
propasti; iti pod rušo
umrijeti, umreti; iti po riti k maši
doživjeti neuspjeh; iti se mance
igrati se neku dječju igru; iti se slepe miši
igrati se žmure; pojdi se solit
idi do đavola; iti pod kožo gledat
leći, ići na spavanje; iti zamož
udati se; iti v Rim ekspr.
poroditi (se); sedaj gre zares
sada je stvar ozbiljna
5. sonce gre za goro
sunce sjeda, seda, zalazi za goru; dež, sneg, toča gre
kiša, snijeg, sneg, grad pada
6. pripadati: dati vsakemu kar mu gre

íti ir; andar

iti po poti tomar un camino
iti ven salir
iti gor, dol subir, descender
iti za kom seguir a alg
iti po zdravnika ir a buscar al médico
iti k zdravniku ir al médico
iti v gledališče ir al teatro
iti v šolo ir a la escuela (al colegio)
iti h koncu, h kraju acabarse, tocar a su fin
iti komu na roke asistir a alg
iti iz sobe salir de la habitación
iti na delo ir al trabajo, ponerse al trabajo
iti na potovanje ir de viaje
iti po vodo ir por agua
iti svojo pot proseguir su camino
iti vase volver sobre sí
iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
takó ne gre así no puede ser
ne gre drugače no puede ser de otro modo
naj gre, kot hoče pase lo que pase
gre mu za glavo se juega la cabeza
gre za (moje življenje) se trata (de mi vida)
gre za življenje in smrt es cuestión de vida o muerte
ne gre mi iz glave no se me quita de la cabeza
za kaj gre? ¿de qué se trata?
posli gredo dobro el negocio marcha bien
kako ti gre? ¿cómo te va?

íti grém nedov., dov., іти́ іду́ недок., піти́ піду́ док., йти йду недок.

íti grèm-pójdem-šèl nedov./dov.
1. a merge, a se duce
2. a pleca

іти́ іду́ недок., íti grém nedov., dov.

íti (grem) aller, marcher, se rendre, passer

iti iz, ven sortir
iti (grem) gor monter
iti (grem) dol descendre
iti (grem) po aller chercher
iti (grem) mimo passer devant (ali à côté, près de)
iti (grem) naprej poursuivre, continuer (son chemin)
iti (grem) nazaj (s'en) retourner, rebrousser chemin, revenir sur ses pas, reculer
dež gre il pleut
toča gre il grêle, il tombe de la grêle
sneg gre il neige
iti (grem) za kom suivre quelqu'un
gre za kaj il s'agit, il est question, il y va de
iti (grem) po sreči prendre une bonne tournure, s'annoncer bien
za to ne gre cela n'entre pas en ligne de compte, il n'est pas question de cela
to mi gre cela me revient de droit
bo že šlo ça ira, ça s'arrangera

iti na blato stalna zveza
(o izločanju) ▸ elvégzi a nagydolgát

iti se (grem se)
iti se se igrice (seine) Spielchen treiben (mit)
igre: spielen (slepe miši Blindekuh spielen)
iti se se Boga figurativno Schicksal spielen
iti se se ravbarje in žandarje Räuber und Gendarm spielen

iti se slepe miši frazem
(izmikati se; pretvarjati se) ▸ a bolondját járatja, palira vesz, szédít
Nekdanjega zaupanja ni več in kmetje si ga še dolgo ne bodo povrnili, če se bodo šli le slepe miši z inšpektorji in veterinarji. ▸ Már nincs meg az egykori bizalom, és a gazdák hosszú ideig nem fogják visszaszerezni, ha csupán a bolondját járatják az ellenőrökkel és az állatorvosokkal.
Sopomenke: igrati se slepe miši

abeō -īre -iī -itūrus

1. oditi, iti od kod, odhajati, odpotovati: abeam an maneam Pl., abiit, excessit, evasit, erupit Ci.; pogosto imp.: abi, nuntia Romanis L. pojdi in naznani; (ljubeznivo zavračajoč): abi, ludis me, credo Ter. pojdi, ti me menda zasmehuješ , abi, virum te iudico Ter. pojdi, ti si možak; (zmerjaje odganjajoč): abito, quo lubet ali abito, quo voles Pl. poberi se, abi in malam rem ali in malam crucem Pl. vrag te nesi, bes te plentaj, abin' (gl. v opombi) hinc in malam rem? Ter. se ne pobereš = poberi se, pojdi zlodejem gost, quin tu abis in malam pestem malumque cruciatum? Ci. da bi te kuga pobrala in vse zlo, abi cum ... rogationibus tuis L. pojdi se solit s ...; (rahlo odpravljajoč): non es avarus, abi H. odpuščen si. Izhodišče: abire hinc Pl., L., illinc, inde Ci., unde abii? V., ut unde abissent, eodem statim redirent Ci., v abl.: urbe, domo Pl., comitio L., montibus his V., sedibus, Suriā T., toda abire fugā (abl. modi) V. bežeč, equis (abl. instrumenti) L. odjezditi; pren.: abire magistratu Ci., L., T. ali consulatu Ci. ep. ali flaminio L., Val. Max. ali sacerdotio Gell. ali honore Suet. ali tutelā Icti. odstopiti (odstopati) od ...; večinoma s praep.: ab urbe L., ab his locis Pl., a subselliis Ci.; ex concilio, ex regno L., ex agris atque urbibus Ci., ex Africā S.; de Siciliā, de provincia Ci.; poseb. ab oculis Pl., Sen. ph. ali ex oculis L. ali e(x) conspectu Pl., C., S. izpred oči izginiti; res abit ab aliquo Ci. uhaja komu, ne dobi je (na dražbi). Smer: huc Ter., quo, aliquo Pl., quorsum H., Val. Max., pretium retro abit Plin. iun. niža se; z acc.: foras Ter., rus Pl., domum Ter., L., suas domos L., abi tuam viam Pl.; s praep.: in aliquas terras Ci., in nubes O. vzplavati, in Tuscos in exsilium, in Volscos exsulatum L.; ad Pompeium Vell., per angiportum ad herum Pl.; sub iugum L.; trans mare Amm.; abis periturus (v smrt) V.; z inf.: abi quaerere Pl.; s predik. določilom: (na kak način) oditi, odhajati, odnesti jo, (poseb. o vojakih in vojnah) bojišče zapustiti (zapuščati): Ca. fr., Val. Max., Arn., sublimis abiit L., pauci integri abeunt S., omnia malle quam victi abire S., ne hostes inultos abire sinat S., bellis victor abibat omnibus V., nemo non donatus (prazen) abibit V., tu missus abibis H., boš (sodno) oproščen, Hector abit violatus vulnere nullo O., inde abiere Romani ut victores, Etrusci pro victis L. kakor že zmagovalci, kakor že premaganci; z adv.: honeste abire Ter., ne impune abeat Varr., impune abeuntem hostem sequi Cu.; od tod abs.: neque eum, si illo accessisset, abiturum Ci.; pren.: (o dejanju samem) osta(ja)ti brez posledic: Ter., Sen. ph. et tr., non posse istaec sic abire Ci. kar tako ostati, non hoc tibi sic abibit Cat. kazen za to ti ne uide.

2. pren.
a) preteči, miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: Ca. fr., Val. Fl., Mel., abiit hora Ter., abiit ille annus, illud tempus Ci., fides, timor, terror L., pestilentia Ci., abit somnus, abibit amor O., abeunt pallorque situsque O., abeuntia vela O., abit sucus in aëra, spiritus in auras O., sol abit Pl. zahaja, abeunt in nubila montes Sil.: evfem.: oditi (o smrti): Luc. ap. Non., e medio Ter., in communem locum Pl., e vitā Ci., ad deos Ci., ad plures Petr., abiturus illuc, quo priores abierunt Ph.
b) prodreti (prodirati): cornus sub pectus abit V., vis mali abit per artus O., longius nefas abiit O. se je razpasla.
c) oddaljiti (oddaljevati) se, odstopiti (odstopati) od česa, zaiti (zahajati) vstran (v govoru): Naev. fr., non longe abieris Ci. ni ti treba daleč iskati zgledov, nec nunc incepto longius abierim T., vide, quo iudicium meum abeat Sen. ph. kam meri, quid ad istas ineptias abis? Ci., abeo a sensibus Ci., ne longius abeam Ci., etiam tu hinc abis? Ci. tudi ti se izneverjaš moji stvari? illuc, unde abii, redeo H., ab. a iure Ci. pravico kršiti, ab emptione Icti. razdreti kupčijo.
č) preiti, prehajati na koga: Sen. rh., ad sanos abeat tutela propinquos H., abit res a consilio (ducis) ad vires ... pugnantium N., abire in avi mores L. privaditi se jim, in ora hominum pro ludibrio L. priti ljudem v zobe in posmeh; occ. preiti, prehajati, spremeniti (spreminjati) se v kaj: Luc. ap. Varr., abire in radices Ca. ali in semen Plin., vestes in villos abeunt O., deus in flammas abiit O., in auras aëraque umor abit O., abire in ventos O., abeunt studia in mores O. se spremene v načela; gram. e in u abiit Varr. je prešel.
d) porabiti (porabljati) se, (po)trošiti se: in quos sumptus abeunt fructus praediorium? Ci.

Opomba: Abin' = abisne: Kom.; impers.: abire me vis; abibitur Pl. pojdem, ne irrito incepto abiretur L.; pf. abī: Stat., abit: Pl., Ter. in poklas. pesn., abīvit Aug., ábiĕrunt Ph.; inf. pf. skoraj redno abisse, le pesn. abiise.

accavalcare v. tr. (pres. accavalco) iti, voditi, peljati čez kaj:
la strada accavalca la collina cesta pelje čez grič

accieō (adcieō) -ēre priklicati, klicati, iti po koga: ego illum probe iam oneratum huc acciebo Pl. (dobi se tudi admovebo ali runcinabo).

adeō -īre, adiī, aditum

1. kam, h komu ali čemu iti, priti, prihajati, bližati se, približ(ev)ati se (naspr. abire, discedere, fugere): adeunt, consistunt Pl., adibo L., adire contra Pl., illo C., coram, propius Cu., quoquam S., quoquo T., quo exercitus adire non poterat Ci. vojski nepristopen (kraj); s samim acc.: adire Cephisidas undas, Stygios manes O. iti dol k ..., ripam, domos, penates, regem V., curiam L. stopiti v ... (naspr. inde egredi); pass. adiri = dostopen, pristopen biti: quā adiri poterat Ci. kjer je bil dostop, quā Terpeia rupes centum gradibus aditur T. kjer se pride na Tarp. skalo po stotih stopnicah, interiora regionis eius haud adiri poterant Cu.; preg.: adire alicui manum Pl. ukaniti koga (pravzaprav = priti komu do živega, namreč z ukano, preden nam more škodovati), tako tudi pass.: quo modo de Persa manus mi adita est Pl.;, s praep.: ad istum fundum, ad urbem, ad aras, ad filios Ci., ad magistratum senatumque Lacedaemoniorum adiit N., adire Romam atque in conventum Ci.; poseb. jur.: adire ad praetorem, in ius Ci., C. pred pretorja (sodnika) priti, pred sodišče priti (tožit).

2. occ.
a) s prošnjo ali vprašanjem (pri)bližati se komu, zateči (zatekati) se h komu, obrniti (obračati) se na koga: orandi causā Ci., te senatus adiit supplex Ci., Siculi senatum adierunt Ci., adire aras Ci. ali sedes deorum Tib. proseč pristopiti k ..., adire venerantem deos Ci., mente deos O. v duhu se približati bogovom, mille domos adire O., aliquem adire scripto, legationibus T. pismeno, po poslanstvih prositi koga, legatis potestatem fecit ad Brutum adeundi Ci., adire oraculum L., V., O., quin adeas vatem V. (da izveš prihodnost), aditus consul responsum retullit L.; adire aliquem in aliquem T. (na)ščuvati koga zoper koga; brezos.: aditum est ad libros Sibyllinos Ci. zatekli so se k sib. knjigam.
b) obiskati (obiskovati), prehoditi, prepotovati zaradi razgledovanja, pregledovati: quis tot loca adire potuit? Ci., adire inde Lacedaemonem L., Aegyptum Cu., villam Plin. iun., coetūs O., epulas, sacra O. udeležiti (udeleževati) se česa, prisoten biti pri čem, castra Danaûm (kot ogleduh) V., castrorum vias, hiberna, municipia T. ali provincias Suet. pregledovati, mare Cu. odpluti, maria navibus Mel. voziti se, pluti po morjih, insulam C. pristati na ...; pesn.: sidera adibam famā V. moje ime je seglo do zvezd (do neba).
c) iti nad koga, udariti na koga, navaliti na koga, na kak kraj, lotiti se koga: tempus adeundi C. za napad, audet adire virum V., ad quemvis numerum ... equitum adire audere C., adire oppida castellaque munita S., arma Sil.

3. pren.
a) spraviti (spravljati) se h kakemu delu, poprijeti za kaj, lotiti se česa, prevze(ma)ti kaj: ad pactionem Pl., ad causas et privatas et publicas Ci., ad rem publ. Ci. oprijeti se državnih opravil, stopiti v javno življenje, honores Plin. iun.
b) ne odtegniti (odtegovati) se čemu, ne bežati pred čim, podvreči se čemu, nase vzeti (jemati) kaj: ad periculum C., periculum Ci., periculum capitis Ter., Ci. satis pericli Ter., labores V., maximos labores summaque pericula N., pericula adita O., adire inimicitias Ci., adeundae amicitiae Ci., adire omnem fortunam L., dedecus, invidiam, servitutem T., discrimen, sollicitudinem Plin. iun., iam cum gaudia adirem Tib. ko sem hotel uživati.
c) jur.: adire hereditatem Ci., Plin. iun., Suet., Icti. dediščino nastopiti; od tod: non placebat adiri nomen Vell. sprejeti (Cezarjevo) ime kot dediščino.

Opomba: Pf. adīvī: Fl., Ap., Aus., adī: Val. Fl., adīt (= adiit) T. in poklas. pesn. Star. inf. pr. pass. adirier: Enn.

aggredior (adgredior) -gredī -gressus sum (ad in gradī)

1. priti, iti, prihajati, pristopiti (pristopati) h komu ali čemu, bližati se, približ(ev)ati se komu ali čemu, abs.: contra adgredibor (gl. opombo) Pl.; z acc.: adgredior hominem Pl.; z ad: quin ad hunc adgredimur? Pl.; s krajevnimi adv.: non enim repelletur inde, quo aggredi cupiet Ci., qua aggressi erant (Galli) Ci., oras omnes, qua mare aggreditur Plin.

2. occ.
a) s posebnim namenom (pri)bližati se komu, lotiti (lotevati) se ga = nagovoriti in zaprositi ga, obrniti (obračati) se na koga, skušati si ga pridobiti za svoje namene: Ter., quin ego hunc adgredior de illa? Pl., Locustam ego Romae aggrediar atque, ut opinor, commovebo Ci. ep., legatos alium ab alio divorsos adgreditur S., adgr. crudelitatem principis T., modestiam alicuius T. izkušati; adgr. Heraclium artificio Ci., talibus adgreditur Venerem Saturnia dictis V., aliquem adgr. arte (z zvijačo) L., aliquem pecuniā S., skušati podkupiti koga, animos largitione T.
b) sovražno lotiti (lotevati) se koga, napasti (napadati) ga; abs.: simul a mari, simul a terra L.; z obj.: bene comitatum Ci., eos impeditos et inopinantes C., navem pluribus navibus C., aliquem ferro N., O., murum, castella et oppida S., milites palantes inermes S., Hannibalem L., aliquem proelio Suet.; pren. sodno lotiti (lotevati) se koga, koga sodno napasti (napadati), prije(ma)ti, preganjati: ut sic absentem aggrederentur N., aliquem vi et legibus agg. Suet.

3. pren. lotiti (lotevati) se česa, poprije(ma)ti se česa, začenjati, poskusiti (poskušati) kaj: dolum Pl., ancipitem causam, officia Ci., aliam rem, maiora et aspera S., maiora viribus V., honores V. prevze(ma)ti, facinus L., nefas O., opus L., T.; pogosto z ad: ad opus L., ad ius causamque, ad crimen Ci. prihajati k..., ad spem oratoris Q., ad rem publ. Vell. stopiti v javno življenje, ad cetera Ap. nadaljevati (v govoru); z ad in gerundivom: adgredior ad dicendum Ci., adg. ad iniuriam faciendam Ci. misliti na to, da bi storil krivico; z inf.: de quibus dicere adgrediar, si... Ci., Iugurtham beneficiis vincere adgressus est S., oppidum altissimis moenibus oppugnare aggressus C., mollire impetum adgrediuntur L., (Titanes) adgressi Iovem detrudere regnis V., materiam caedere aggressus Cu.; abs.: aliā adgrediemur viā Ter., in omnibus negotiis, priusquam adgrediare, adhibenda est praeparatio diligens Ci.

Opomba: St.lat. obl.: aggrētus, adgrētus ali adgrettus = adgressus: Enn. ap. P. F.; fut. I. adgredībor: Pl.; inf. pr. adgredīrī, adgredīrier: Pl., pr. ind. adgredīmur: Pl.