atrij moški spol (-a …) gradbeništvo, arhitektura das Atrium; der Innenhof
âtrīj -ija m, âtrijum m (lat. atrium) atrij: atrij starorimske kuće; atrij se zove i srčana pretkomora
átrij átrium arhitektura, anatomija atrium
átrij (-a)
1. m arhit. atrio
2. anat. atrio
átrij m (lat. attrium)
1. atrij, atrijum, predvorje
2. srčana pretklijetka (-klet-), srčana pretkomora
átrij -a m., а́тріум -у ч.
atrio m (pl. atri)
1. predsoba, avla, hala, foyer:
l'atrio della stazione postajna hala
l'atrio di un albergo hotelska avla
l'atrio di un teatro gledališki foyer
2. hist. atrij (v starorimskih hišah)
3. anat. preddvor, atrij
atrio moški spol atrij; preddvor
atrium [á:triəm] samostalnik
atrij
anatomija preddvor
Atrium, das, (-s, Atrien) atrij
ātrium -iī, n (āter: in atrio et culina erat, unde et atrium dictum; atrum enim erat ex fumo Serv.; po drugih etr. izvora) atrij, dvorana; v najstar. dobi prva ali osprednja in obenem največja pokrita dvorana v rim. hiši, središče družinskega življenja, v katero se je prišlo naravnost od hišnih vrat skozi vežo; v atriju je stala zakonska postelja in blagajna, tu so visele podobe prednikov, tu se je obedovalo, tu je gospodinja s svojimi hčerami in služkinjami tkala in opravljala podobna dela, tu so sprejemali znance in kliente. Pozneje, ko so izginile preproste navade, so iz atrija izginili tudi penati, zakonska postelja, ženske, atrij pa je postal prostorna in razkošna sprejemnica, okrašena z bleščečimi stebri, dragocenimi slikami in drugimi dragocenimi predmeti; v tej sprejemnici so zjutraj čakali klienti, ki so prišli pozdravit svojega zaščitnika (patrōnus) ali svojega pravniškega zavetnika (iurisconsultus), tukaj je gospodar gostil svoje prijatelje in znance: Varr., Ci. ep., H. idr. Tudi v javnih prostorih in svetiščih so bila atria, npr.: atrium publicum in Capitolio L. javni atrij na Kapitoliju, atrium Maenium, atrium Titium L. Menijev, Ticijev atrij (na severni strani Kapitolija), atria Licinia Ci. Licinijeve dvorane (Iuv. VII, 7, jih imenuje samo atria), kjer so se prirejale dražbe, atria auctionaria Ci. dražbene dvorane, atrium Libertatis Ci., L., T. idr. (prim. O. Trist. III, 1, 72; Fast. IV, 624) dvorana boginje Svobode (v svetišču tega božanstva na rim. forumu), kjer so imeli cenzorji svoje arhive, kjer so bila javna zborovanja in kjer je Polion ustanovil svojo knjižnico, atrium Vestae O., Plin. iun., Serv. ali atrium regium L. Vestina, kraljeva (t.j. kralja Nume) dvorana, bivališče Vestalk na jugovzhodnem delu rim. foruma ob vznožju Palacija. Pesn. pl. = sg.: atria longa patescunt V., atria alta, ampla V., atria regalia, marmore tecta O., atria servantem postico falle clientem H. (pl. namesto sg. rabijo pesniki deloma iz metriških ozirov, ker so edninske oblike neprimerne za šesterec, deloma zato, da bi z množino izrazili obsežnost in razkošnost atrija); pl. met. bivališča bogatinov, palače: atria divitis Crassi Varr. ap. Non., plebis aedificiis obseratis, patentibus atriis principium L.; pesn. = čudovite dvorane bogov: deorum atria nobilium O., atria caeli Stat.; pesn. pl. nam. sg. = domovje, hiša: Titanidos atria Circes O., nec capient Phrygias atria nostra nurus O.
cavēdio m (pl. -di)
1. arheol. atrij
2. arhit. svetlobni jašek, svetlobnik, svetlišče
orecchietta f
1. pomanjš. od ➞ orecchia ušesce
2. anat. atrij, preddvor (srce)
3. kulin. (vrsta testenin) ○
pridvòr -ôra m pretklijetka, pretkletka, atrij, atrijum: srčni pridvor
а́тріум -у ч., átrij -a m.
ātriolum -ī, n (demin. ātrium) majhen atrij, dvoranica: Ci. ep., Sen. rh., Vulg.