atišk|i (-a, -o) attisch
atiško nadstropje das Attikageschoss
Zadetki iskanja
- átiški (-a -o) adj. attico; ekst. attico, sobrio, elegante
- átiški -a -o (gr. áttikos) atički
- ático atiški; atenski; olikan, fin
- àtičkī -ā -ō atiški: atički dijalekt; atički profil, savez
- Attic [ǽtik] pridevnik
atiški, atenski
figurativno klasičen; prefinjen
Attic faith neomajna zvestoba
Attic order štirioglati stolpi v antičnem slogu
Attic salt (ali wit) duhovitost, domiselnost - attico
A) agg. (m pl. -ci)
1. atiški:
tempio attico atiško svetišče
2. atiški (nanašajoč se na aticizem)
3. pren. uglajen, prefinjen:
stile attico prefinjen slog
sale attico bistroumnost, duhovit izrek
B) m (pl. -ci)
1. arhit. atika
2. gradb. podstrešno stanovanje - Atticus 3, adv. -ē (Ἀττικός)
1. atiški, atenski: ager Pl., Athenae Ci. idr., terra L., Gell. ali regio Hyg., Plin. = Attica (gl. v nadalj.), fines H., civis Attica Pl., Ter., paelex Mart. ali volucris Pr. (= Philomela), virgo (= canēphoros) H., anus Q., Plin. iun. starka, oves Varr., mel Col., Plin. ali mella O., Mart. ali apis O. z atiškega Himeta, tetrachmum Atticorum ali (sinkop.) Atticûm... milia L., columnae Plin., fides (preg.) Vell. = iskrena in trdna; Atticē -ēs, adj. f atiška: philosophia Varr., ochra, quae Attice nominatur Cels. Od tod subst.
a) Attica -ae, f (sc. regio ali terra): Ci. idr., v gr. obl. Atticē -ēs, f (Ἀττική, sc. γῆ): Varr. Atika, najslavnejša gr. pokrajina v Heladi z glavnim mestom Atenami.
b) Atticus -ī, m (Ἀττικός) Atičan, Atenec: Ter.; nav. pl. Atticī -ōrum, m Atičani, Atenci: Ci. idr.
2. pren. (glede na višjo izobrazbo, umetnost, znanost, poseb. govorništvo) atiški, atenski = olikan, ličen, uglajen, umeten, tenek: logi Pl., Atticarum Musarum scriptores Varr. fr., stilus Ci. preprosti (naspr. azijski = naduti, nabuhli), tako tudi genus dicendi, oratores Ci. (naspr. Asiatici), Attice dicere Ci., Q. ali Attice loqui Q., Attice pressi oratores Q., Atticae aures Ci. tenka, občutljiva, Att. lepos Mart., sapor, sententiae Q.; subst. Atticum quid sit, discant Ci. uglajeno atiško izražanje; Atticī -ōrum, m (preprosti) atiški govorniki (naspr. Asiani): Ci., Q. — Kot pridevek Atticus -ī, m Atik (Atiški),
a) T. Pomponius Att. Tit Pomponij Atik, rim. vitez (roj. l. 109, umrl l. 32), izredno izobražen mož, ki je duhovno in materialno pospeševal rim. slovstvo; prijatelj Cicerona, Hortenzija, Ovidija idr.; pridevek Atticus so mu vzdeli deloma zato, ker je dolgo živel v Atenah in si pridobil za to mesto mnogo zaslug, deloma pa zaradi njegove atiške izobrazbe: Ci., N., Sen. ph., Plin. Njegova hči Caecilia Cecilija se je po njem imenovala Attica -ae, f ali Atticula -ae, f Atika, Atikula: Ci. ep.
b) Antonius Att. Antonij Atik, lat. retor: Sen. rh.
c) Vipstanius Att. Vipstanij Atik: Sen. rh. - attique [atik] adjectif atiški; atenski
sel masculin attique duhovit dovtip - аттический atiški
- Cecrops -opis, m (Κέκροψ) Kekrops, najstar. kralj v Atiki, po mitu pol človek pol kača, zato Cecr. geminus: O. Od tod
1. patronim Cecropidēs -ae, m (Κεκροπίδης) Kekropid, Kekropov potomec = Tezej: O.; v pl. Cecropidae -ārum, m = Atenci: V., O. K temu fem. Cecropis -idis kekropska = atiška: terra O., ales O. = Prokne, kot subst. = Kekropida: Aglauros O., Procne O. Prokne kot Pandionova hči.
2. adj. Cecropius 3 kekropski, Kekropov: arx O. atenski grad, ki se imenuje tudi samo Cecropia -ae, f Kekropija: O., Plin. Pesn. (met.) = atiški: insula Pl. ali fines Lucr. Atika, apes V., cothurnus H atiška tregedija, Cecropiae domus opprobrium H. (o Prokni, hčeri atiškega kralja Pandiona), Cecropia dote madent pectora Mart. so polne atiške modrosti. - medimnum -ī, n: Ci., Aus. in medimnus -ī, m: Luc. fr., L., N., gen. pl. medimnûm (izpos. gr. μέδιμνος) atiški mernik, atiška žitna mera (= Ⅵ̄ modii; gl. modius).
- Mopsopia -ae, f (Μοψοπία) Mopsópija, staro ime za pokrajino Atiko (baje po nekem atiškem kralju Mopsopu): Mopsopia tota Sen. tr. vsa Atika ali vse Atene. — Od tod adj. Mopsopius 3 (Μοψόπιος) mopsópijski = átiški, aténski: iuvenis (= Triptolemus) O., muri O. atensko zidovje, Atene, urbs O. Atene.
- per-atticus 3 (per in Atticus) zelo atiški: pro Polemone rhetore, quem mihi tu in epistula tua proxime exhibuisti Tullianum, ego in oratione, quam in senatu recitavi, philosophum reddidi, nisi me opinio fallit, peratticum Fr.
- Aeschinēs -is, tudi -ī, acc. -ēn in -em, m (Αἰσχίνης) Ajshin, gr. moško ime. Poseb. znani so:
1. slavni atiški govornik in Demostenov nasprotnik (živel od l. 389 do 314): Ci., Q., Iul. Val.
2. atenski filozof, Sokratov učenec: Ci., Q.
3. Neapeljčan, Karneadov učenec, učitelj nove akademije v Atenah: Ci.
4. Miletčan, govornik azijanskega stila, Ciceronov sodobnik: Ci.
5. atenski zdravnik: Plin. - Andocidēs -is, m (Ἀνδοκίδης) Andokid, atiški govornik in državnik (v letih 468 do 394): Q.
- Aristogītōn -onis, acc. -onem in-ona, m (Ἀριστογείτων) Aristogiton,
1. Atenec, ki je s svojim ljubljencem Harmodijem l.514 ubil tirana Hiparha, zaradi česar so ga Atenci častili kot rešitelja njihove svobode: Ci. idr.
2. atiški govornik, Demostenov sodobnik in nasprotnik: Q. - artaba -ae, f (gr. ἀρτάβη) artaba, egipč. prostorninska mera za trdne snovi = 1 atiški medimen: Isid.
- autochtōn -onis, m (gr. αὐτόχϑων) domorodec, domačin; v pl. autochtones Attici Ap. atiški prvoselci.
- Chremēs -ētis, acc. -ēta in -ētem, m (Χρέμης) Hremes, stalno ime skopuha v atiški komediji in pri Ter.; od tod preg . = skopuh, stiskač: Terentianus ille Chremes Ci., quod aut avarus ut Chremes terra premam, discinctus aut perdam ut nepos H.