Franja

asa ženski spol roč, držaj, prijem; povod, pretveza

ser (muy) del asa biti zaupen prijatelj

asá

así que asá tako in tako, itak

aşá

I. adv. tako

II. adj. tak, takšen

āsa, st.lat. = āra: Varr. ap. Macr.

ás | ása inter. (izraža bolečino) ahi

držáj mango m ; manija f ; (ročaj) asa f

lócen asa f

prijeti za locen tomar (ali coger) por el asa

ròč, ročáj asa f ; asidero m ; (meča, palice) puño m ; (noža) mango m ; (pri predalu) tirador m

prijeti za ročaj tomar (ali coger) por el asa

sicilicus -ī, m (sicilis²)

1. četrtina dvanajstinke (uncia) asa in sploh vsake celote, 1/48, ena oseminštiridesetin(k)a, oseminštirideseti del:
a) dediščine: DIG.
b) čevlja = 0,25 palca: PLIN., FRONT.
c) 1/48 ure: PLIN.
d) 1/48 orala: COL.

2. metaf. (zaradi srpu podobne oblike) srpek, slovniško znamenje ͗, s katerim so zaznamovali podvojitev soglasnikov, npr. AN͗IUS = ANNIUS: ISID.

takó prisl.
1. aşa, astfel, atât de
□ tako ... kot/kakor astfel, (pre)cum
□ tako da încât
□ prav tako deopotrivă
2. aşadar

ták(šen) -(šn)a -o prid. aşa, asemenea, astfel, atare

ušésce ojete m ; (pri posodi) asa f , oreja f

ušesce šivanke ojo m de la aguja

dupondiārius (dipondiārius) 3 (dupondius, dipondius)

1. dupondijske (dipondijske) velikosti: orbiculus Col. velik kakor en dipondij = velik kakor dva asa; subst. dupondiārius -iī, m (sc. nummus) = dupondius -iī, m dupondij, dva asa: Plin.

2. pren. majhne vrednosti, beraški, boren: dominus, homo Petr.

dupondius (dupundius, dipondius, dipundius) 3 (= duo asses pondo)

1. kot kovanec, vreden dva asa, dupondij (dupundij, dipondij, dipundij), dva asa: Varr., G., Prisc., Ambr., Hier., Vulg., si dupondius tuus ageretur Ci. ko bi šlo za dupondij tvojega premoženja, cum coepi, matrem meam dupundii non facio Petr. mi ni dosti do lastne matere; svoje lastne matere ne poznam, numera mapalia; nemo dupondii evadet Petr. nobeden, ki iz njih pride, ni kaj prida.

2. kot dolžinska mera = dva čevlja: Col. — Soobl. dupondium -iī, n: po Varr.

itd. (in tako dalje) şi aşa mai departe (ş.a.m.d.)

kajnè prisl. nu-i aşa

nekàko prisl. cumva, aşa şi aşa, într-un fel sau altul, cam, oarecum

quadrāns -antis, gen. pl. -antum, m (pt. pr. glag. quadrāre)

1. četrti del, četrtin(k)a (dvanajstdelne celote), kvádrans (kvadránt): operae Col., diei noctisque Plin., creditoribus quadrantem solvi Vell. četrtino dolga; o četrtini dediščine: aliquem heredem ex quadrante instituere Suet., quadrante heres scriptus Icti., Saturninus, qui nos reliquit heredes, quadrantem rei publicae nostrae … dedit Plin. iun.

2. kot novec četrt(ina) asa (= 3 uncije; zato se je quadrans prej imenoval triuncius), trojak: Varr., Plin., Iuv., Mart., Fest., P. F., in consulis funere plebes quadrantes iactasse fertur L.; kot običajna cena v kopališču, kopelnina (kopališčnina): Sen. ph., Ambr., quadrante lavari H., Iuv. „za trojak“; označujoč kakršen koli drobiž, „belìč“: Iuv., Petr., minus locuples uno quadrante H., quadrans mihi nullus est in arcā Mart.

3. kot mera, in sicer
a) poljska oz. površinska = četrt orala: pars quarta pedes septem milia et ducentos, hoc est quadrans Col.
b) dolžinska = četrt čevlja: Ca., Pygmaeos … non longiores esse quam pedes duo et quadrantem Gell.
c) tekočinska in prostorninska = četrt sekstarija = trije „cyathi“: Varr., Plin., vini quadrantem sumere Cels., quadrantem duplicare Mart. = sex cyathos facere.
d) obrestna = četrt odstotka na mesec: quadrantes usurae Icti.
e) kot utež = četrt funta = 3 uncije: Col., mittebas libram, quadrantem … mittis Mart.; pogosto v zvezi s pondo: Ca., quadrans pondo bacarum Plin., amomi pondo quadrans Col.

quadrantārius 3 (quadrāns) k četrtini dvanajstdelne celote spadajoč

1. četrtinski: tabulae quadrantariae Ci. fr., (lex Valeria feneratoria de aere alieno je l. 86 vpeljala nove dolžniške knjige, po katerih so se dolgovi znižali na 1/4).

2. kar se dobi za četrtino asa, vreden četrtino asa: res quadrantaria Sen. ph. (o kopeli), quadrantaria permutatio Ambr. znižanje na 1/4 asa, toda: quadrantaria illa permutatio Ci. tista zamenjava kopelnine (kopališčnine), kopališkega beliča (Metelova soproga Klodija je baje kopališkemu nadzorniku nam. običajne kopelnine (1/4 asa) dala samo sebe; s tem si je prislužila vzdevek Clytaemnestra quadrantaria: Cael. ap. Q.).

sēmbella (sīmbella) -ae, f (skrč. iz *semi-lībella) pol asa: simbella, quod libellae dimidium, quod semis assis VARR., cum dicimus eandem rationem habere assem ad semissem quam habet in arg[um]ento libella ad simbellam VARR.