Franja

Ajshil Aeschylus

Ajshil moški spol (-a …) Aischylos

Ajshil samostalnik
(starogrški dramatik) ▸ Aiszkhülosz

Ájshil (-a) m gled. Eschilo

Aeschylus -ī, m (Αἰσχύλος) Ajshil, gr. moško ime.

1. slavni tragik iz Elevzine (od l. 525 do 456), pravi začetnik atiške tragedije; poznejše izročilo mu pripisuje iznajdbo vsega gledališkega ustroja: Ci., H., Q. — Od tod adj. Aeschylēus 3 (Αἰσχύλειος) ajshilski, Ajshilov: Pr.

2. knidski retor, Ciceronov sodobnik: Ci.

Äschylus Ajshil

Ēschilo m gled. Ajshil

cothurnus (coturnus) -ī, m (gr. κόϑορνος)

1. koturn, nizek škorenj, grško obuvalo z debelimi podplati, ki je pokrivalo celo nogo in zadaj segalo do sredine meč, spredaj pa je bilo zadrgnjeno z (nav. rdečim) jermenjem: Vell., Iust., Tuditanus … ille, qui cum palla et cothurnis nummos populo de rostris spargere solebat Ci., ut, si cothurni laus illa esset, ad pedem apte convenire, neque multi cothurni paucis anteponerentur nec maiores minoribus, sic … Ci.; poseb.
a) lovski koturn, lovski nizki škorenj: virginibus Tyriis mos est gestare pharetram purpureoque alte suras vincire cothurno V., puniceo stabis (sc. Diana) suras evincta cothurno V., breviorque videtur virgine Pygmaeā nullis adiuta cothurnis Iuv.
b) koturn ali visoki čevelj tragiških igralcev, s skoraj čevelj visokimi podplati, ki ga je vpeljal Ajshil (naspr. soccus obuvalo komikov): Q., Amm., c. maior, minor Ci., Aeschylus … docuit magnumque loqui nitique cothurno H., nil illi larvā aut tragicis opus esse cothurnis H., tragoedia pictis innixa cothurnis O.

2. pren.
a) tragični, vzneseni slog, α) v pesništvu: sola Sophocleo tua carmina digna cothurno V., grande munus Cecropio repetes cothurno H., desine et Aeschyleo conponere verba cothurno Pr., tragicos decet ira cothurnos O., in cothurnis prodit Aesopus novis Ph. nastopa v novih koturnih = z novimi tragiškimi verzi, cothurnus et sonus Sophoclis sublimior Q., Varro, Sophocleo non infitiande cothurno Mart., nec comoedia cothurnis assurgit nec contra tragoedia socculo ingreditur Q., fingimus haec altum saturā sumente cothurnum scilicet Iuv., a socco ad cothurnum ascendere, ioca non infra soccum, seria non usque ad cothurnum Ap. β) v slikarstvu: cothurnus ei (sc. Nicophani) et gravitas artis multum a Zeuxide et Apelle abest Plin.
b) tragični predmet, tragična snov: vulgi scelus et cuncta graviora cothurnis Iuv.
c) vznesena dostojnost: c. imperatoriae auctoritatis (cesarskega veličanstva) Amm.
č) žaloigra, tragedija: hunc socci cepere pedem (sc. iambum) grandesque cothurni H. komedija in tragedija.

Hierō(n) -ōnis, m (Ἱέρων) Hiêron,

1. Hieron I. je v Sirakuzah vladal v letih 477—467; na njegovem dvoru so nekoliko časa bivali grški pesniki Pindar, Simonid, Bakhilid, Epiharmos in Ajshil: Ci.

2. Hieron II., Hieroklov sin, je v Sirakuzah vladal v letih 269—215. V prvi punski vojni je bil sprva zaveznik Kartažanov, potem pa Rimljanov: Pl., Varr., Ci., L., Sil., Fl., Iust. — Od tod adj. Hierōnicus 3 Hieronov = Hierona II.: lex Ci.

repertor -ōris, m (reperīre) iznajditelj, izumitelj, začetnik, početnik, snovalec, snovatelj, povzročitelj, vzročník (vzróčnik), ustvarjalec, stvarnik ipd.: repertor pallae, cothurni H. (= Ajshil), vitis Varr., perfidiae S. fr., medicinae V. (= Eskulap(ij)), iambi O. (= Arhiloh), carminis O. (= Apolon), novi iuris T., flagitii T. povzročitelj, vzročník (vzróčnik), snovalec, snovatelj, hominum rerumque V. stvarnik (= Jupiter), legis Q., Cyrenaicae sectae Ap. ustanovitelj, Mercurius traditur furandi repertor Porph.